Dobrajčeva pravi, da je bila na državnem pravobranilstvu izredno obremenjena že od samega začetka, najhuje pa je bilo leta 2009, ko je bila dobesedno zasuta z delom, in sicer s številnimi pripravljalnimi vlogami, zamudnimi sodbami, pravdnimi spisi, naenkrat je bilo treba rešiti tudi več kot 240 izvršb v tujini …
»Zvečer se nisi mogel več spomniti, kaj si podpisal; šel si se rusko ruleto,« je dejala Dobrajčeva. Prepričana je, da je v delo prejemala več spisov kot sodelavci ali pa so bili njej dodeljeni spisi med bolj zahtevnimi. Krivico naj bi ji na državnem pravobranilstvu delali tudi, kar zadeva dežurstva in koriščenje letnega dopusta. Poleg tega naj bi ji nekatere sodelavke očitale njeno politično zgodovino; kot je znano, je bila Dobrajčeva v državni zbor izvoljena trikrat, najprej na listi SNS, potem pa je prestopila v SDS. Skratka: od države za osem let trpinčenja zahteva 30 tisoč evrov odškodnine.
Za vse enaki kriteriji
Zadnji narok se je nadaljeval z zasliševanjem prič, med drugim nekdanjih državnih pravobranilcev Boštjana Tratarja in Lucijana Bembiča ter generalnega državnega odvetnika Jureta Groznika. »Do nje nisem imel nobenih drugačnih kriterijev kot do drugih. Vsi so bili funkcionarji, od katerih sem pričakoval kakovostno delo,« je pričal Lucijan Bembič, ki je bil generalni državni pravobranilec do sredine leta 2010, zdaj pa je v pokoju. Na podrobnejša vprašanja strank je sicer najpogosteje odgovoril z besedami »se ne spomnim več«.
Pristojne službe kršitev niso ugotovile
Bolj svež je bil spomin Boštjana Tratarja, ki je Bembiča nadomestil na položaju predstojnika. Pojasnil je, da se je Dobrajčeva večkrat oglašala v njegovi pisarni; obiski so bili najprej prijateljski, potem pa so se začele pojavljati »zahteve«. Dobrajčeva je navajala kršitve državnopravobranilskega reda, neupoštevanje vrstnega reda dodeljevanja spisov, preobremenjenost in tako dalje. »Ustrezne službe so to preverjale, a kršitev niso ugotovile,« je poudaril. Na vprašanje, ali jo je res obravnaval slabše kot druge, je Tratar odvrnil: »Kvečjemu boljše, kar so mi pozneje mnogi tudi očitali.«
Pomoč, ne nadzor
Ko je bila Dobrajčeva oktobra 2016 razrešena, je bil predstojnik Jure Groznik. Očita mu, da je po njegovem naročilu praznjenje pisarne nadziral tamkajšnji ekonom, »da ne bi česa odnesla«. Groznik je zatrdil, da ni šlo za nadzor. Dobrajčevo je vprašal, ali pri pakiranju potrebuje pomoč, in jo je sprejela. »Če je to kako drugače razumela, mi je žal, a tu ni bilo nobenega 'ozadja',« je zagotovil. Sojenje se bo z zasliševanjem novih prič nadaljevalo konec marca.
