V naslednjem koraku se bodo zavzeli za to, da bi po vzoru iz tujine tudi naša država vse objekte za kmetijsko proizvodnjo obravnavala kot začasne in jih izvzela iz plačevanja komunalnega prispevka.
Na ovire je prejšnji teden na kmetiji Bučar na Velikem Mlačevem pri Grosupljem opozoril Sindikat kmetov Slovenije. »Do 1. junija 2018 so se vsi rastlinjaki šteli za enostavne oziroma nezahtevne objekte, po novi zakonodaji, ki se je začela uporabljati po tem datumu, pa je treba za rastlinjake, večje od 150 kvadratnih metrov, naročiti projektno dokumentacijo, pridobiti številna soglasja in plačati komunalni prispevek,« je po novinarski konferenci povedal podpredsednik sindikata Roman Žveglič. Kot je dejal, so v sindikatu zaznali štiri primere, v katerih so se kmetje prijavili na razpis za postavitev rastlinjakov, ki je bil objavljen pred 1. junijem, a ker agencija za kmetijske trge ni obravnavala vlog v roku, je potem vse zavrnila, ker niso bile usklajene z novo zakonodajo.
Visoki stroški
»Gre za tržne pridelovalce zelenjave in vrtnin, ki so se potem pozanimali in ugotovili, da morajo imeti za postavitev rastlinjaka vse prej našteto. Na našem sevniškem koncu je želel kmet postaviti 650 kvadratnih metrov velik rastlinjak. Projektna dokumentacija bi ga stala 3000 evrov, moral bi pridobiti številna potrebna soglasja in plačati 7500 evrov komunalnega prispevka. To pa so previsoki stroški, da bi se mu vložek v rastlinjak sploh izplačal,« je pojasnil Žveglič. Dodal pa je, da občine kmetov ne smejo oprostiti plačila komunalnega prispevka, tudi če bi želele, kot je bilo v sevniškem primeru, lahko pa ga delno znižajo. Dodaten problem je, da rastlinjak stoji na kmetijski površini in morajo kmetje po novem za to zemljišče plačati dvojno: komunalni prispevek in tudi katastrski dohodek.
Sindikat kmetov je že pri javni obravnavi nove gradbene zakonodaje opozarjal na uredbo o razvrščanju objektov, a ni bil uspešen. Zdaj od ministrstva za okolje in prostor z dopisom zahteva, naj minister takoj spremeni uredbo o razvrščanju objektov na staro stanje. »Le tako bodo lahko slovenski kmetje začeli postavljati rastlinjake in povečevati samooskrbo s slovensko zelenjavo,« je poudaril Žveglič. Kot še navaja, se komunalni prispevki za postavitev gospodarskih kmetijskih objektov v nekaterih primerih dvignejo tudi do 49.000 evrov (na primer za hlev v Domžalah) ali celo do 100.000 evrov (za rastlinjak s hidroponiko v Prekmurju). »Ko smo obiskali Francijo, pa nam je kmet povedal, da je imel z dovoljenji za postavitev hleva (gradil je lahko v lastni režiji), ki velja za začasni objekt, 700 evrov stroškov. Poudaril je le, da so mu izmerili vodotesnost gnojne jame. Ob takih razlikah mora slovenski kmet konkurirati evropskemu, saj smo na istem trgu,« je poudaril Žveglič.
