V odloku je določeno, da se sredstva NIOSB vrnejo v integralni državni proračun. Natančna višina sredstev, ki bo vrnjena v proračun, bo znana po koncu likvidacijskega postopka.
Vlada z odlokom ukinja NIOSB, saj ob vzpostavljenem programu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana in razmeroma majhnem številu bolnikov ni smiselno, da bi enako dejavnost izvajal ločeni javni zdravstveni zavod.
Kot so sporočili po seji vlade, vodstvo UKC Ljubljana zagotavlja, da ima vzpostavljen delujoč program obravnave otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Izvajajo številne aktivnosti za dodatno izboljšanje organizacije zdravstvene obravnave, kadrovskih zmogljivosti, izobraževanja, strokovnosti, komunikacije s starši otrok s prirojenimi srčnimi napakami in reševanja pritožb bolnikov.
UKC Ljubljana bo tudi v prihodnje sodeloval s češkim mednarodno uveljavljenim Otroškim srčnim centrom Motol iz Prage in v izjemnih primerih, ko primarna partnerska ustanova ne bo mogla obravnavati bolnika, tudi z drugimi mednarodno priznanimi centri iz Massa, Dunaja, Münchna in Tel Aviva.
Inštitut namesto programa srčne kirurgije
Iskanje rešitve za program otroške srčne kirurgije je zaznamovalo že zadnje mesece lanskega leta. Ideja, da bi jo našli v samostojnem inštitutu, je dokončno ugasnila 11. decembra z odločitvijo ministra za zdravje Sama Fakina, da bo vladi predlagal ukinitev NIOSB, ki ga je vlada Mira Cerarja ustanovila konec leta 2017, nikoli pa ni res zaživel.
Inštitut so si zamislili kot rešitev za razpadel program srčne kirurgije v UKC, ki je zaradi slabih odnosov razpadel konec leta 2017. Tedaj sta ga zapustila zadnja dva kirurga, razlog naj bi bili slabi odnosi s kardiologi.
Inštitut so sicer zaznamovale izjemne zakonske težave in finančne omejitve. Vlada mu je sprva namenila 165 tisočakov zagonskega kapitala, nato pa je financiranje do lanskega poletja presahnilo. Potem je v UKC Ljubljana lani poleti umrl otrok, ki so ga pred tem večkrat operirali tuji kirurgi, ki so v Slovenijo prišli v organizaciji NIOSB.
Izgubljena priložnost
»Starši aktivno sodelujemo s kliničnim centrom, prepričani smo, da delajo po svojih najboljših očeh. Nam je pa žal, da smo z izgubo inštituta izgubili priložnost za strokovnjake, ki se ne zgodi vsak dan,« je prek telefona novico komentiral Mark Žitnik iz Društva za zaščito pravic otrok s prirojeno srčno napako.
