Kot smo že poročali, se po aferi s poljskim govejim mesom porajajo številna vprašanja o tem, kako zagotoviti boljšo kakovost hrane predvsem v javnih zavodih in kako pregledneje vzpostaviti sledljivost izdelkov. Največ nejasnosti je pri predelanih mesnih in mlečnih izdelkih, saj zakonodaja ne predvideva zapisa, od kod prihaja glavna surovina.
Potrošnik, ki se želi seznaniti s poreklom končnih predelanih izdelkov, je med trgovskimi policami povsem zmeden, saj teh podatkov ne more dobiti. Še največja stopnja sledljivosti je zagotovljena pri surovem mesu, saj na tem področju zakonodaja zahteva jasno opredelitev, kje je žival vzrejena in kje zaklana. »To velja za svinjino, ovčje, kozje in piščančje meso. Pri teh vrstah mesa zato ne boste našli zapisa, kje je bila žival skotena.To je podatek, ki je obvezen le pri govejem mesu,« razlagajo na upravi za varno hrano. Strožji nadzor je posledica velike afere norih krav iz leta 2002, a očitno je bilo takrat treba pod drobnogled vzeti le sveže meso. Za predelano to namreč ne velja.
Na predelanih izdelkih navedeno ime proizvajalca
Poreklo se pri paštetah, hrenovkah in pakiranem mletem mesu lahko povsem zabriše. V teh primerih mora namreč etiketa vsebovati le ime proizvajalca, to pa potrošnike pogosto zavede. Če tako na primer na izdelku piše »Proizvedeno v Sloveniji«, to le pomeni, da je v Sloveniji izdelek nastal, osnovna surovina pa prihaja od drugod. Podobno je tudi pri drugih proizvodih, najpogosteje pri jogurtih in sirih. To zakonsko luknjo tako trgovci večkrat spretno izkoristijo in zato na embalaže izdelkov na veliko napišejo, da gre za slovenski proizvod, v resnici pa je izdelek pogosto pri nas le zapakiran. Edino zagotovilo, da je proizvod v celoti pridelan in predelan v Sloveniji, je certifikat Izbrana kakovost – Slovenija.
Toda takšne nejasnosti bodo že v prihodnjem letu preteklost, saj bo na začetku aprila 2020 začela veljati nova evropska uredba, ki bo zahtevala, da je na vsakem izdelku jasno zapisan izvor osnovne surovine.
Poreklo mesa tudi na jedilnih listih v restavracijah?
Nekaj dodatnih ukrepov za boljše stanje na področju prehrane pa so obravnavali tudi na nedavnem odboru za kmetijstvo in prehrano. Vladi predlagajo, naj pripravi predlog predpisa za obvezen sistem označevanja porekla mesa povsod, kjer ljudje uživajo mesne jedi in izdelke, torej tudi na jedilnih listih v restavracijah. Pričakujejo tudi podrobno analizo deleža slovenskega mesa v prehrani v javnih zavodih in strategijo za povečanje tega deleža in si prizadevajo za to, da oznaka Izbrana kakovost, ki označuje slovensko poreklo hrane, postane splošno sprejet znak slovenske prehrane.
Predlagajp tudi, da se pri naročanju hrane v javnih zavodih poveča delež ekoloških živil in živil, ki so vključena v shemo Izbrana kakovost, ter da se organizatorje prehrane v šolah in javnih zavodih z ranljivimi skupinami ljudi usposablja za uporabo orodij za naročanje kakovostnih lokalnih živil prek javnega naročanja. Odbor želi tudi podatke o številu opravljenih pregledov in rezultatih nadzora nad mesnimi pripravki v letu 2018.
