Zaradi omenjenih kršitev inšpekcijska in redarska služba vsako leto prejme veliko prijav, ki pa jih po navadi uredijo kar z opozorili. Zakon o cestah določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev tega člena se obravnava kot prekršek in se sankcionira z globo tisoč evrov za posameznika oziroma štiri tisoč evrov za pravne osebe.
Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov pri oranju kmetijskih površin nastajajo poškodbe bankin in vozišča. Orači obračajo traktorje s priključki na ceste in celo na asfalt, pri čemer se poškoduje bankina, asfalt razpoka, rob cestišča pa se poseda. Pogosto tudi onesnažijo cestišče, saj nanj nanosijo zemljo in blato. »Orač oziroma voznik delovnega stroja je, še preden se vključi na javno cesto, dolžan s stroja očistiti blato, zemljo in druge snovi. Le čist delovni stroj lahko zapelje na cesto. Če kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, je možno tudi zaprositi za soglasje o teh delih. Po potrebi se določi začasna označitev ovire na ali ob cesti, z začasno prometno signalizacijo,« pojasnjuje inšpektor Aleš Lešnik iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju.
Vsako leto bolje
Ozaveščenost kmetov glede vzdrževanja čistoče cest je sicer vsako leto boljša. »Lani smo na območju Spodnjega Podravja izdali le en opomin zaradi nepravilnega oranja in poškodovanja bankine. Kmet je moral škodo odpraviti, plačal pa je znesek v višini 30 evrov,« je povedal inšpektor Lešnik in dodal, da so lani sicer v 18 primerih izdali opozorilo zaradi nepravilnega oranja in onesnaženja cest ob opravljanju kmetijskih del. »V teh primerih kazen ni sledila. Kršitelju smo določili rok, v katerem je bilo treba škodo odpraviti, nato pa smo preverili, ali je naročeno izpeljal,« je pojasnil. Inšpektorji, kot pravi Lešnik, ne želijo izrekati glob, ki bi lahko znašale tudi tisoč evrov, temveč želijo z opozorili delovati preventivno
