Za ustavno obtožbo so v skladu s poprejšnjimi napovedmi glasovali poslanci SDS in SNS, proti pa so bili poslanci koalicije in Levice. V NSi so se glasovanja vzdržali.
Že v današnji razpravi so poslanci koalicije opozarjali, da je ustavna obtožba premočen institut, ki so ga tokrat uporabili v SDS in SNS, saj da se po svetu uporablja za najtežje kršitve ustave in zakonov. Brane Golubović (LMŠ) je tudi zanikal očitke, da bi Šarec opustil dolžno ravnanje, ker da ni nič naredil za uresničitev ustavne odločbe. V vladi namreč možne rešitve za uresničitev ustavne odločbe že iščejo.
Režiran dogodek
Matjaž Han (SD) je predlog ustavne obtožbe označil kot "načrtovan politični dogodek, ki ga režira tista politična opcija, ki ji ustreza, da se v državi pogovarjamo o izrednih razmerah, negotovosti, kaosu in strahu", Igor Zorčič (SMC) pa se je vprašal, kako bi lahko Šarec prekinil neustavno stanje glede zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, če pa ni zakonodajalec.
Franc Jurša (DeSUS) je menil, da ustavna obtožba po nepotrebnem jemlje čas, ki bi ga vlada lahko namenila za odpravo neustavnosti, v poslanski skupini SAB pa so ocenili, da je financiranje zasebnega šolstva izkazalo za izrazito politično in ideološko vprašanje. V Levici predlog obtožbe razumejo predvsem kot pritisk desnice na javno šolstvo.
Režiserji
Na drugi strani so bili v večjem delu opozicije kritični do tega, da ustavna odločba glede zasebnih osnovnih šol še ni uresničena. Po mnenju Branka Grimsa (SDS) predsednik vlade in koalicija s tem, ko se izogibata uresničitvi odločbe ustavnega sodišča, kršita temeljne vrednote, ki predstavljajo jedro pravne države.
Zmago Jelinčič (SNS) je menil, da je Šarčeva vlada prelomila obljubo, da bo v primeru zakona o financiranju vzgoje in izobraževanje poskrbela za odpravo neustavnosti. Dodal je, da bi morala vladajoča politika prenehati s selektivno obravnavo odločb ustavnega sodišča.
Ljudmila Novak (NSi) pa je napovedala, da v poslanski skupini ustavni obtožbi "ne bodo nasprotovali". Ob tem je glavno odgovornost za neuresničitev ustavne odločbe pripisala prejšnji vladi Mira Cerarja.
Možna rešitev ni le ena
Poslanci so se danes večinoma strinjali, da je treba odločbo ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah uresničiti, so pa bila deljena mnenja o tem, kako to naredili. V SDS in NSi so prepričani, da je treba javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah, to je v celoti, ker da je tako določilo tudi ustavno sodišče, v koaliciji pa, da so mogoče tudi druge rešitve.
Tudi predsednik vlade Marjan Šarec je v odgovoru na predlog ustavne obtožbe ocenil, da možna rešitev ni le ena, je pa zagotovil, da odločbe ustavnega sodišča ne bodo ignorirali. Spremembe zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja so uvrščene v normativni delovni program vlade za letos z datumom uveljavitve 1. septembra, ministrstvo za izobraževanje pa je popravke zakona uvrstilo med prioritete, je dejal. S tem je odgovoril na očitke SDS in SNS, da je kršil ustavo in opustil dolžno ravnanje, ker še ni poskrbel za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.
