Čeprav je bilo leto 2018 za zdravstvo turbulentno, je bilo lansko poslovanje ZZZS ugodno, je na sredini novinarski konferenci poudaril generalni direktor zavoda Marjan Sušelj. Po prvi oceni je ZZZS lani ustvaril 207 milijonov evrov več prihodkov kot v letu 2017. Skupni prihodki so bili od odhodkov višji za 32 milijonov evrov.
Preliminarni podatki o poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v letu 2018 kažejo, da so bili prihodki realizirani v višini 2890,5 milijona evrov in so bili za 8,5 milijona evrov višji od načrtovanih, je pojasnila direktorica področja za finance in računovodstvo Daniela Dimić. Odhodki so bili realizirani v višini 2858,5 milijona evrov in so bili pod načrtovanimi za 23,5 milijona evrov.
Presežek prihodkov nad odhodki ZZZS v letu 2018 je torej znašal 32 milijonov evrov, kar povečuje splošni sklad zavoda in predstavlja vir financiranja v prihodnje. Na višje prihodke v primerjavi z načrtovanimi so vplivali predvsem višji prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki so bili posledica večjega števila prejemnikov plač, višje rasti prispevne osnove in višje rasti bruto plač zaposlenih.
Ugodne trende je ZZZS izkoristil predvsem za zvišanje cen zdravstvenih storitev. Tako so se cene lani zvišale za pet odstotkov, večino tega denarja pa je zavod po Sušljevih besedah namenil tudi za širitve na področju zdravstvenih storitev, predvsem za skrajševanje čakalnih dob na področjih, kjer so težave z dostopnostjo storitev še posebej velike.
"Skušali smo zapolniti vrzeli tudi na primarni zdravstveni ravni. Pripravljeni smo bili financirati 54 novih oziroma dodatnih timov družinske medicine in pediatrov. Na žalost nam vsega ni uspelo vzpostaviti, saj izvajalci niso prijavili dodatnih timov. Tako nam je decembra lani ostalo še 19 nepokritih timov," je opozoril Sušelj.
Skrajšane čakalne dobe
Ob tem je generalni direktor ZZZS poudaril, da se po dvoletnih vlaganjih v dodatne programe od lanskega septembra kažejo tudi prvi pozitivni trendi pri skrajševanju čakalnih dob. Po njegovih besedah pri slikovni diagnostiki, magnetni resonanci, računalniški tomografiji ter tudi pri drugi radiološki diagnostiki "čakalnih dob praktično ni več".
Podatki, ki jih Nacionalni inštitut za javno zdravje spremlja na področju e-naročanja, pa kažejo, da so se od aprila do konca leta 2018 pomembno skrajšali tudi skupni čakalni seznami. "Tako imamo v primerjavi z aprilom 11 odstotkov manj čakajočih, kar pomeni 17.341 oseb. V enakem obdobju so se za 5,6 odstotka skrajšale tudi najbolj boleče, nedopustno dolge čakalne dobe," je navedel Sušelj.
Po njegovih besedah se kaže tudi, da denar ni več glavna ovira za skrajševanje čakalnih dob, ampak je to pomanjkanje kapacitet, predvsem na primarni zdravstveni ravni: "Ponovno pa je treba opozoriti, da je sistem načrtovanja, odobravanja in dogovarjanja programov zahteven in dolg. Tudi v letu 2018 smo bili pri tem počasni."
Sušelj pa je tudi opozoril, da bo treba zavihati rokave pri pripravi sprememb zakonodaje na področju zdravstvenega zavarovanja. Želi si, da bi bila nova zakonodaja nared že do konca letošnjega leta ali najkasneje v prvi polovici prihodnjega.
