Novice Svet24

Če je izid županskih volitev v Kopru še negotov, sta v Piranu in Izoli prepričljivo slavila Đenio Zadković in Danilo Markočič. Prvi je politični novinec in velja za eno večjih presenečenj lokalnih volitev, Markočič pa je izkušen politik. Drugi krog volitev je v obeh občinah sicer zaznamovala dokaj skromna volilna udeležba.

Presenetljivi zmagovalec županskih volitev v Piranu je Đenio Zadković z 61,37 odstotka glasov. Njegov protikandidat Tomaž Gantar je zbral 38,63 odstotka glasov, volilna udeležba pa je bila nekaj več kot 48-odstotna.

Napoveduje prevetritev

Zadković, sicer lastnik fotostudia, je v politiko vstopil šele pred meseci z Gibanjem za Občino Piran (GZOP), ki je nato preraslo v stranko. V neklasični kampanji je bil dejaven zlasti na družbenih omrežjih, kar se je izkazalo za zmagovito formulo.

Kot je danes priznal Zadković, je nad rezultatom prijetno presenečen. "To je zmaga ljudi in potem tudi moja," je pojasnil. Dodal je, da je dober občutek imeti toliko ljudi za sabo, ki ti izkažejo podporo: "Komaj čakam, da to lahko vrnem." Nov župan se je strinjal, da bo treba v občini marsikaj prevetriti. Kot pravi, je v ekipi dovolj strokovnjakov, s katerimi bodo pogledali, kakšne strateške poteze potegniti.

Tomaž Gantar je kandidiral s podpisi volivcev in podporo gibanja Naš kraj. Nekdanji piranski župan med letoma 2006 in 2010, danes dopoldne ni bil dosegljiv na telefon. Njegova kampanja je bila sicer precej umirjena, a se očitno v očeh volivcev ni uspel distancirati od matične stranke DeSUS, katere član je še vedno, in od podpornikov, kakršen je bil denimo Gašpar Gašpar Mišič. 

V Izoli zmaga kandidatu Desusa

V Izoli je ob prav tako skromni, malo več kot 41-odstotni volilni udeležbi prepričljivo slavil kandidat DeSUS Danilo Markočič, ki je prejel 60,88 odstotka glasov. Njegov protikandidat Evgenij Komljanec je prejel 39,12 odstotka glasov.

Markočič se je že v nedeljo zvečer v izjavi za javnost zahvalil Izolankam in Izolanom za izkazano zaupanje. "Priprave na letošnje volitve so potekale od pomladi, volivkam in volivcem smo ponudili konkreten program in zadovoljen sem, da so to prepoznale tudi moje sokrajanke in sokrajani. Jutri je nov dan in čaka nas obilo trdega dela, da Izolo popeljemo spet med jadranske gazele," je zapisal.

Med prvimi nalogami novega izolskega župana bodo srečanja z vsemi novoizvoljenimi svetniki in svetnicami občinskega sveta, da bi se čim prej dogovorili o načinu dela, sodelovanja in o najpomembnejših projektih. Kot je dodal, želi pri teh iskati najširšo možno podporo v občinskem svetu.

Komljanec, sicer direktor izolskega zdravstvenega doma, je nastopil kot neodvisni kandidat s podporo gibanja Ponosni na Izolo in se je v predvolilni kampanji ponujal kot svež obraz, okoli sebe pa je zbral tudi več prepoznavnih obrazov izolskega športa. Danes dopoldne Komljanec na telefon ni bil dosegljiv, je pa po navedbah Markočiča že v nedeljo zvečer čestital zmagovalcu.

Markočič ima precej političnih izkušenj in pozna ustroj in delovanje občine, saj je bil že vodja kabineta županje in občinski svetnik, prav tako je nekaj časa vodil izolsko turistično združenje. 

Bobo

Spodnje Podravje: poraz za dosedanje župane

Drugi krog volitev v petih preostalih občinah Spodnjega Podravja je bil skoraj popoln poraz za župane, ki so do zdaj opravljali to funkcijo. Starega so obdržali le v Poljčanah, medtem ko se poslavljajo dolgoletni župani Ormoža, Vidma pri Ptuju in Dornave. Na Ptuju so dobili županjo po tem, ko se njen predhodnik za kandidaturo ni več odločil.

Kandidatka SD Gajškova je rezultate pričakala v družbi strankarskega prvaka Dejana Židana. V drugem krogu je zlahka obračunala s Štefanom Čelanom, ki se je odločil za kandidaturo s podpisi občanov. Prejela je 66,3 odstotka glasov volivcev, ki jim obljublja drugačno vodenje.

Čelan je po objavi rezultatov zatrjeval, da ga drugi zaporedni poraz v drugem krogu volitev ni preveč razočaral, je bil pa razočaran nad veliko razliko. Pred drugim krogom je namreč sklenil programsko sodelovanje s SDS, SLS, DeSUS in SMS Zelenimi Evrope, a mu tudi to ni pomagalo do četrtega mandata. Zdaj namerava konstruktivno sodelovati z novo županjo, njegova šestčlanska lista v mestnem svetu pa pričakuje povabilo v koalicijo.

Slovo Soka v Ormožu

Do sprememb nekoliko presenetljivo po dolgih letih prihaja tudi v Ormožu, kjer se po treh mandatih poslavlja Alojz Sok, vidni član NSi, ki pa je kandidiral s podpisi občanov. Še po prvem krogu mu je kazalo na zmago, saj je prejel dobrih 29 odstotkov glasov, njegov mlajši protikandidat Danijel Vrbnjak iz SDS pa slabih 23 odstotkov.

Vendar so se tudi Ormožani očitno odločili za spremembe in dali prednost novemu obrazu, ki pa to niti ni, saj je bil že v minulem mandatu občinski svetnik SDS. Dosedanji vodja podjetniškega pospeševalnika si želi drugačnega vodenja, lotil pa se bo projektov, ki bodo vplivali na razvoj področij, s katerimi se je občina po njegovem mnenju v zadnjih letih premalo ukvarjala, predvsem z gospodarstvom in turizmom.

Marinič po petih mesecih pogojne kazni na županskem stolčku

Bobo

Politični preporod pa v Vidmu pri Ptuju doživlja nekdanji poslanec SDS Branko Marinič, ki je leta 2013 z odstopom zapustil državni zbor, potem ko ga je kranjsko okrajno sodišče zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin in ga obsodilo na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Marinič je po porazih leta 2002 in 2006 šele v tretjem poskusu premagal Friderika Bračiča, ki se je v preteklosti že otepal suma korupcije, zdaj pa se bo po štirih mandatih vendarle moral posloviti od županskega stolčka.

Merc dobil 29 glasov več

V Dornavi si verjetno poraza ni obetal aktualni župan Rajko Janžekovič, kandidat SDS, ki je v prvem krogu zbral kar 47 odstotkov, njegov neodvisni protikandidat Janko Merc pa le 27 odstotkov. Slednjemu je v drugem krogu ob približno enaki volilni udeležbi uspelo skoraj podvojiti število glasov, na koncu pa jih je prejel 29 več od tekmeca, ki mu je že čestital za zmago.

Kovačič ostaja

Novega mandata se je lahko v Poljčanah veselil Stanislav Kovačič, ki tako s četrto zmago na volitvah ostaja do zdaj edini župan leta 2006 ustanovljene občine. Močnega tekmeca je imel tokrat v kandidatu SDS Tomažu Kokotu, ki je zbral 46,5 odstotka glasov.

V Pomurju po drugem krogu trije župani ostajajo na položaju

V Pomurju so se v drugem krogu pomerili županski kandidati v osmih občinah. V Ljutomeru ostaja županja Olga Karba, v Gornji Radgoni Stanko Rojko in na Tišini Franc Horvat. Novi župani pa so Janez Magyar v Lendavi, Roman Leljak v Radencih, Danilo Kacjan na Cankovi, Andrej Steyer v Apačah in Borut Horvat v Turnišču.

Olga Karba (skupina volivcev) je po zmagi povedala, da novi mandat razume kot priznanje ekipi za dobro delo. V novem mandatu upa na dobro sodelovanje s svetniki, za kampanjo pa pravi, da je primanjkovalo politične kulture.

Stanislav Rojko (skupina volivcev), ki je že pred volitvami napovedal, da čez štiri leta ne bo več kandidiral, je dobil dobrih 70 odstotkov glasov. "Ta izid narekuje ogromno odgovornost in upam, da bomo uresničili, česar v prvih štirih letih nismo uspeli," je dejal.

Na Tišini so z vnovično izvolitvijo Franca Horvata (SLS) prekinili tradicijo zamenjave županov po dveh mandatih. Horvat je tako prvi župan, ki bo občino vodil trikrat zaporedoma. Pri tem upa, da bodo v sodelovanju s člani občinskega sveta izpeljali ambiciozne projekte, ki so si jih zastavili.

Novi lendavski župan Janez Magyar (SDS in NSi) napoveduje, da bodo Lendavo spet dvignili na raven gospodarske razvitosti, ki so jo nekoč že imeli. O zmagi pravi, da so volivci najbrž prepoznali njegovo dosedanje dobro delo in nagradili mirno kampanjo, nekaj pa naj bi mu prinesla tudi podpora drugih županskih kandidatov. Prejšnji župan Anton Balažek ni kandidiral.

Zmage se veseli tudi Roman Leljak, ki je v nedeljo zvečer dejal: "Želel sem kandidirati, zmagati in pokazati, da se da v občini kaj storiti, ljudje pa so to spoznali in zdaj je vse na meni." Prejšnji župan Janez Rihtarič ni kandidiral.

Danilo Kacijan (skupina volivcev), znan kot podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, je bil zadovoljen z več kot 70-odstotno udeležbo volivcev. Tako visoko podporo razume kot željo volivcev po spremembah. Predhodnik Drago Vogrinčič je namreč vodil občino štiri mandate.

V občini Apače je novi župan postal Andrej Steyer (SDS). Zmagal je z najtesnejšim izidom v Pomurju, saj je dobil 50,75 odstotka glasov. Prejšnji župan Franc Pižmoht ni kandidiral.

V občini Turnišče je zmagal Borut Horvat (SDS). Prejšnja županja Vesna Jerala Zver se ni uvrstila v drugi krog.

Na Celjskem v drugem krogu v vseh petih občinah novi župani

V občinah celjske regije je drugi krog županskih volitev potekal v petih občinah, povsod pa so se uspeha veselili novi obrazi. V Šmarju pri Jelšah je bilo to pričakovano, saj se Stanko Šket ni odločil za vnovično kandidaturo, grenke poraze pa so doživeli aktualni župani v Slovenskih Konjicah, Vitanju, Gornjem Gradu in Braslovčah.

Volivci v Šmarju so v drugem krogu izbirali med Matijo Čakšom in Davidom Stupico, ki sta oba kandidirala s podpisi občanov, pri čemer so prvega podpirale stranke desnega, drugega pa stranke levega političnega pola.

33-letni veterinar Čakš je le še potrdil visoko prednost iz prvega kroga in tokrat prejel dobri dve tretjini glasov, medtem ko se dolgoletni občinski svetnik in nekaj časa tudi podžupan Stupica za zdaj umika iz lokalne politike, saj se mu ni uspelo uvrstiti niti v občinski svet.

Veliko bolj zanimivo je bilo v Slovenskih Konjicah, kjer so do zdaj občini prav tako prepričljivo vladale stranke desnega političnega pola, a je do županskega mesta po treh mandatih Mirana Gorinška iz SLS z 52,5 odstotka glasov nekoliko presenetljivo uspelo priti skupnemu kandidatu SD, SMC in DeSUS Darku Ratajcu. Tega čaka zahtevna naloga, saj bodo v občinskem svetu imele večino stranke, ki so podpirale njegovega protikandidata.

Gorinšek, ki je bil pred drugim krogom dokaj prepričan v četrti mandat, saj je pričakoval glasove tistih volivcev, ki so v prvem krogu podprli poslanca SDS Bojana Podkrajška, po porazu pravi, da imajo volivci vedno prav in je Ratajcu čestital za zmago. Slednji je trenutno direktor zdravstvenega doma, volivcem pa je ves čas kampanje obljubljal drugačen način županovanja in več dialoga z vsemi deležniki v lokalni politiki.

V bližnjem Vitanju se v občinsko hišo po štirih letih premora vrača Slavko Vetrih, kandidat SLS, ki je prejel kar 68 odstotkov glasov, medtem ko je njegov protikandidat, aktualni župan Mirko Polutnik dobil manj kot tretjino glasov. Za Vetriha bo to že četrti mandat, v pomoč mu bodo tudi njegovi štirje svetniki v enajstčlanskem občinskem svetu. Polutnika pa je takšen rezultat presenetil, saj je prepričan, da so kar nekaj naredili v preteklem mandatu.

V Gornjem Gradu je v tesnem dvoboju aktualnega župana Stanka Ogradija, ki je tokrat prejel skoraj 48,5 odstotka glasov, premagal neodvisni kandidat Anton Špeh, ki so mu volivci namenili nekaj več kot 51,5 odstotka glasov. Za Ogradija, ki je v prvem krogu dobil le dva glasova manj od tekmeca, to pomeni slovo od županovanja po treh mandatih.

V Braslovčah pa je županske vajeti prevzel neodvisni kandidat Tomaž Žohar, ki so ga podpirale SLS, NSi, SMC in SDS, za katerega je glasovalo skoraj 54,5 odstotka volivcev. Njegov protikandidat, dosedanji župan Branimir Strojanšek iz vrst SD se je potegoval za tretji županski mandat, a s kandidaturo ni uspel, čeprav mu je v prvem krogu kazalo najbolje.

Novi župan Hrastnika je Marko Funkl

V drugem krogu nedeljskih lokalnih volitvah je zmagal Marko Funkl z liste Naš Hrastnik, ki so mu volivci namenili 55,01 odstotka glasov. Njegov protikandidat Jani Medvešek z liste Za našo doline pa je prejel 44,99 odstotka glasov. Dosedanji župan Hrastnika Miran Jerič, ki je občino vodil od leta 2002, se za vnovično kandidaturo ni odločil.

V preostalih zasavskih občinah v Zagorju ob Savi in Trbovljah pa sta že v prvem krogu zmagala aktualna župana Matjaž Švagan in Jasna Gabrič.

Funkl je napovedal, da se bo zavzemal za več komunikacije, v naslednjih štirih letih je napovedal gradnjo novih občinskih stanovanj, kjer bodo imele prednost mlade družine. Do izgradnje doma za starejše občane bi uredil center za starejše, zvišal bi sredstva, namenjena za kulturo, za področje turizma pa bi pripravil osrednjo strategijo.