Način opravljanja županske funkcije tako ali drugače tudi ni povezan z velikostjo občine ali s številom prebivalcev, ki jih ta ima. Tako se je za nepoklicno opravljanje funkcije kot edini od županov mestnih občin odločil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki ima sicer svojo odvetniško pisarno. Nepoklicnim županom sicer pripada nadomestilo za opravljanje funkcije v višini polovice plače, ki bi jim pripadala, če bi funkcijo opravljali poklicno. Nekateri med njimi so samostojni podjetniki, tudi učitelji ali predavatelji na fakultetah, kakršna sta župana Slovenske Bistrice Ivan Žagar in Kočevja Vladimir Prebilič, kar nekaj je tudi upokojencev. Da sama velikost občine nima veliko opraviti z odločitvijo o načinu opravljanja funkcije, kaže tudi primer najmanjše slovenske občine Hodoš, kjer živi nekaj sto ljudi, Ludvik Orban pa ji županuje poklicno in je maja za to prejel 2895 evrov bruto plače.
Najbogatejših deset
Plače županov se v zadnjih letih niso spreminjale, razen če je prišlo do spremembe števila prebivalcev občine in bi se zaradi njihovega večjega ali manjšega števila plačni razred župana povišal ali znižal. Kot je razvidno iz portala plač javnih uslužbencev, je bila maja najvišja prav plača jubljanskega župana Zorana Jankovića, ki je v bruto znesku znašala 4820 evrov, le malo za njim je mariborski župan Andrej Fištravec (4404 evrov), več kot štiri tisočake sta prejela še župana Kopra in Velenja Boris Popović (4048 evrov) in Bojan Kontić (4084 evrov), kot edinemu iz nemestne občine pa je to uspelo županu Domžal Toniju Dragarju (4060 evrov). Najbližji štirim tisočakom je kranjski župan Boštjan Trilar (3951 evrov), sledijo pa mu novomeški poglavar Gregor Macedoni (3867 evrov), novogoriški župan Matej Arčon (3867 evrov), krški župan Miran Stanko (3843 evrov) ter Igor Kolenc, ki županuje v Izoli za 3821 evrov mesečno.
Plače bi jim lahko še zrasle
Ker je po prevzemu položajev s strani nove vlade pričakovati nove zahteve sindikatov javnega sektorja po povišanju plač praktično vseh javnih uslužbencev, ki so zaradi političnih okoliščin te zgolj zamrznili, se lahko zgodijo povišanja plač tudi v drugih kategorijah zaposlenih v javnem sektorju. V tem primeru na ministrstvu, pristojnem za celoten sistem plač javnega sektorja, menijo, da bo pod drobnogled treba postaviti še plače funkcionarjev, torej tudi županov. Kakršnikoli morebitni posegi v plače v smislu njihovega poviševanja pa povsem razumljivo ne bodo neodvisni od dejstva, da gre za javna sredstva in s tem povezane omejitve, pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.
1611 evrov prejme najslabše plačani slovenski župan. To je Lilijana Butina, ki županuje v Kostelu.
Večni župani: za evre in moč
Med župani 212 občin jih deset županuje že 24 let, še več pa je takšnih, ki župansko funkcijo opravljajo vse od ustanovitve občine. Kar nekaj med njimi jih je potrdilo, da se nameravajo na novembrskih volitvah potegovati za še en mandat. Prepričani so, da so upravičili zaupanje občanov, ter pravijo, da želijo nadaljevati začete projekte. Na Koroškem je najbolj poznan "večni" župan Anton Kovše, župan Občine Podvelka, ki je hkrati tudi najstarejši aktualni slovenski župan. Maja letos je dopolnil 77 let. Kovše podvelško občino vodi od izvolitve leta 1994. Kovše, ki prihaja iz vrst stranke SD, je potrdil, da bo kandidiral tudi na jesenskih lokalnih volitvah, saj bi rad dokončal nekatere že začete infrastrukturne projekte v občini. Drugi koroški župan, ki občino vodi vse od njene ustanovitve leta 1998, je župan Občine Prevalje Matic Tasič, ki je nazadnje kandidiral s podporo skupine volivcev. Povedal, da bo "verjetno" ponovno kandidiral na jesenskih lokalnih volitvah, saj tudi on želi nadaljevati več že načrtovanih infrastrukturnih projektov v občini. Županske funkcije si še naprej želijo tudi nekateri dolgoletni župani pomurskih občin. Kandidaturo na volitvah sta potrdila župan občine Črenšovci Anton Törnar in Gornjih Petrovcev Franc Šlihthuber, župan Odrancev Ivan Markoja pa se še ni odločil in se bo tako kot prejšnja leta zadnji trenutek, ker je, kot pravi, to odvisno od razmer. Vsi trije so župani od leta 1994. Od ustanovitve novih občin leta 1998 pa sta župana Marjan Kardinar v občini Dobrovnik in Stanko Ivanušič v občini Razkrižje.
Alfa in omega, prvi in zadnji
Na Gorenjskem je najdlje na županskem stolčku cerkljanski župan Franc Čebulj, ki Občino Cerklje na Gorenjskem vodi že od njene ustanovitve leta 1994, na lokalnih volitvah leta 2014 pa so mu občani zaupali že šesti zaporedni županski mandat. Čebulj je sicer že v pokoju in Cerklje vodi kot nepoklicni župan. Ali bo potegoval za sedmi županski mandat, se Čebulj še ni dokončno odločil. Na Štajerskem so med rekorderji na županskem položaju Milan Gumzar v Benediktu, Leopold Kremžar v Miklavžu na Dravskem polju, Venčeslav Senekovič v Pesnici, Branko Ledinek v občini Rače-Fram, Alojzij Kaučič v Juršincih, Miran Vuk v Zavrču in Anton Butolen v Žetalah. Nekateri večni župani so bili velikokrat edini kandidati na volitvah. Gumzar v Benediktu je bil na primer edini županski kandidat kar na vseh volitvah po letu 1998, kjer je kandidiral na predlog LDS, le leta 2014, ko je kandidiral s podporo skupine volivcev, se mu je po robu postavil kandidat SLS, a neuspešno. Letos bo drugače, saj Gumzar pravi, da ne bo več kandidiral. "Za seboj imam 50 let dela v tem kraju, saj sem bil prej tajnik krajevne skupnosti, zdaj pa 20 let župan. Mislim, da je to dovolj in da je treba krmilo prepustiti mladim z novimi idejami." Novega krmarja bodo dobili tudi v Miklavžu na Dravskem polju, saj Kremžar, ki se je na to mesto povzpel leta 1998 kot kandidat LDS, letos ne namerava več kandidirati. Nepremagljiv deluje tudi Ivan Žagar (SLS) v Slovenski Bistrici. Prvič je bil tam izvoljen za župana leta 1994 in nato še dvakrat, nato pa je postal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Po zaključku ministrskega mandata je bil leta 2010 po skoraj šestih letih ponovno izvoljen za župana Slovenske Bistrice. Tudi župana Rogaške Slatine Branko Kidrič in Prebolda Vinko Debelak se še nista izrekla o svoji vnovični kandidaturi. Oba občini vodita od njune ustanovitve, prvi od leta 1994, drugi od leta 1998.
Rekorder v mestnih občinah
Župansko mesto bo poskušal ohraniti tudi rekorder po številu mandatov med župani mestnih občin, celjski župan Bojan Šrot, ki bo v tekmo za župansko mesto vstopil že šestič. Koprski župan Boris Popovič, ki to funkcijo zaseda od leta 2002, pa uradno še ni naznanil odločitve, ali se bo potegoval za že peti zaporedni mandat, vendar zaenkrat ne kaže, da bi se mu v boju za županski stolček zoperstavilo veliko kandidatov.
