Šokantno poročilo je pred dnevi razkrilo, da je tudi slovensko morje postalo eno najbolj onesnaženih na svetu. Koncentracija mikroplastike v njem celo presega tisto, ki so jo izmerili na enem najbolj znanih »plastičnih otokov« v Tihem oceanu! Plastiko vsebuje vsaka školjka, ribe jo imajo v želodcih, strupene snovi iz nje se sproščajo v njihovo tkivo. Zgodilo se je, pred čimer so nas svarili: jemo, kar smo odvrgli. Enako je v naših rekah, z veliko verjetnostjo tudi v vodi iz pipe, v zraku: vdihnemo kar 130 delcev plastike na dan! Kako vse to vpliva na naše zdravje? Vprašali smo strokovnjake …
Dnevno vdihnemo do 130 delcev plastike. Znanstvenica Joana Correia Plata z oddelka za okoljske in zdravstvene raziskave na Univerzi Fernando Pessoa na Portugalskem, je lani opozorila, da ljudje vsakodnevno vdihnemo do 130 delcev mikroplastike. Ta se sprošča iz oblačil in drugih izdelkov iz poliestra, iz avtomobilskih gum pa tudi iz prahu, ki je v zraku. V svoji študiji je opozorila, da lahko tovrstna dolgotrajna izpostavljenost pri ljudeh povzroči pljučne bolezni, vključno z rakom na pljučih.
Starši so mi pripovedovali, kako so se še pred dobrimi tridesetimi leti ljudje zbirali na kopališčih ob slovenskih rekah, ki danes veljajo za tako onesnažene, da nihče niti pomisli ne, da bi se kopal v njih. To so bila čudovita poletja ob Savinji v Spodnji Savinjski dolini, plaže ob reki so bile polne. Tega mlajše generacije ne bodo več doživele. V Savinji tu in tam v visokih gumijastih škornjih stoji le še kakšen ribič. A s tem smo se sprijaznili. Smo se pripravljeni sprijazniti tudi s tem, da bomo svojim otrokom samo še pripovedovali o tem, kako lepo je bilo včasih čofotati v morju, kjer zdaj plavajo le še plastične vrečke? Ta prihodnost je tu, pred našimi vrati.
Že zdaj eno najbolj onesnaženih morij na svetu
Poročilo, ki je bilo na začetku junija izdano ob dnevu oceanov, jasno razkriva, da je Sredozemsko morje postalo eno izmed najbolj onesnaženih na svetu. Jadran pri tem ni izjema in tudi v slovenskem morju koncentracija mikroplastike presega tisto, ki so jo izmerili na enem najbolj znanih »plastičnih otokov« v Tihem oceanu. Raziskovalci Morske biološke postaje Piran so ugotovili, da se v vsaki sedmi pregledani ribi iz slovenskega morja in v prav vsaki školjki skrivajo drobni plastični delci, mikroplastika, ki nastanejo z razpadanjem večjih plastičnih kosov. Očesu nevidne jih denimo zaužijemo z ribami, katerih tkiva so prepojena s škodljivimi snovmi, ki se sproščajo iz njih.
Mikroplastika celo v pitni vodi!
Resen izziv zahteva pameten odziv Anton Komat: »Organizirajo se številne akcije čiščenja divjih odlagališč in nemarno odvrženih odpadkov v naravi. Vse lepo in prav, toda to so zgolj olepševalne akcije, ki vzbujajo iluzijo, da le ni tako slabo, kot je bilo poprej videti. Resnica pa je očem skrita in zahteva takojšnje ukrepanje. Resen izziv zahteva pameten odziv. Ko se bomo zavedali, da jemo lastne odpadke, bomo tudi učinkovito ukrepali. Pa začnimo pri sebi!«
Če je mikroplastike toliko v morju, je, jasno, tudi v rekah. Na lanski konferenci komunalnega gospodarstva so predstavili rezultate vzorčenja reke Savinje pri čistilnih napravah in koncentracije delcev mikroplastike v vodi. Pri zadnjem, četrtem vzorčenju so odkrili nepojasnjeno zelo velike koncentracije mikroplastike na vseh vzorčnih mestih. Rezultate so skušali utemeljiti z letnim časom ali pa morda z določenim dnevom v tednu v povezavi z gospodinjskimi opravili ali gospodarskimi objekti. Največ so je našli v blatu, najmanjše koncentracije pa so bile na iztoku. V reki Savinji so prevladovali PE, PP in PET (kratice, ki označujejo sestavne dele plastike, zelo škodljive za zdravje). Morda ravno zaradi njih ne pijete več pijače iz plastenk, ki lahko te snovi izločajo v vsebino embalaže? No, te snovi so zdaj že v rekah. Za Savinjo so ugotovili, da 90 odstotkov mikoplastike uspejo zadržati čistilne naprave, 10 odstotkov pa je uide v reko. A teh 10 odstotkov pomeni dobrega pol milijona delcev na dan! Ti rezultati so primerljivi z drugimi študijami iz tujine, sklepamo pa lahko, da se podobno godi tudi drugim rekam v Sloveniji. A to žal še ni najslabša novica. Šokantno je, da po veliki verjetnosti mikroplastiko pijemo tudi z vodo iz pipe. Do tega spoznanja je lani prišla mednarodna medijska platforma Orb media, ki je raziskovala vsebino pitne vode po svetu in ugotovila, da je večina že vsebuje plastične mikrodelce. V Evropi so jih odkrili v kar 72 odstotkih pitne vode. Slovenija v raziskavo sicer ni bila vključena, a se zaradi tega nima smisla tolažiti, da bi naša država bila izjema. Če imamo mikroplastiko v morju in rekah, jo imamo verjetno tudi v pitni vodi, se strinjajo na Inštitutu za vode Republike Slovenije. »V Sloveniji za zdaj ni bilo izvedenih analiz, ki bi ugotavljale prisotnost mikroplastike v naši pitni vodi in podtalnici. Predvideva pa se, da je lahko prisotna v vodi, ki jo pijemo, saj je bilo v tujini opravljenih že nekaj raziskav, ki so potrdile prisotnost mikroplastike v vodi iz pipe ter ustekleničeni vodi,« je pritrdila dr. Špela Koren, zaposlena na Sektorju za morje.
Plastika je neuničljiva!
Mikroplastiki preprosto ne moremo več ubežati
Izr. prof. dr. Oliver Bajt z Nacionalnega inštituta poudarja, da so mikroplastiko našli v soli, pivu, vinu, medu, vodi v plastenkah in še zdaleč ne samo v ribah. »Verjetno bi jo našli še marsikje, če bi delali take analize. Preprosto ji ne moremo več ubežati. Zato se mi zdi malo nekorektno, da se poudarja samo morske organizme v prehrani ljudi v povezavi z vplivom mikroplastike na zdravje,« meni.
»Glavni problem pri plastiki je, da je tako rekoč neuničljiva. Namesto da bi se razgradila, se ločuje v vedno manjše delce, dokler ti ne postanejo očem nevidni. Naš problem že dolgo niso več (samo) kupi plastičnih predmetov, ki plavajo po morju, temveč bi morali več pozornosti nameniti tudi tem majhnim delcem in njihovemu učinku na zdravje celotnega planeta. Obstaja že vrsta študij, ki so pokazale, da jih ljudje nevede uživamo. Leta 2014 so na primer v Nemčiji testirali svoje znamke piva in v popolnoma vseh vzorcih odkrili mikroplastiko. V drugi, pariški, študiji je bilo odkrito, da ta ni samo v vodi, temveč tudi že v zraku, ki ga dihamo,« opozarjajo v študiji Orb media. In kaj vse to pomeni za naše zdravje? Nič dobrega.
Poglejmo resnici v oči
»Majhne delce plastike so našli tako na odmaknjenih gorah Mongolije kot v usedlinah pet kilometrov pod gladino oceana. V povprečju na vsakem kvadratnem kilometru oceana plava okrog 65.000 delcev mikroplastike,« je razložil naravovarstvenik in raziskovalec Anton Komat in poudaril, da nismo popolnoma nič naredili, če smo presedlali na deklarirano biološko razgradljivo plastiko. »Takšna plastika se dokončno razgradi le pri temperaturah nad 50 stopinj Celzija, kar se lahko dosega le v industrijskih kompostarnah, ne pa v naravi! Gre torej še za eno laž industrije in trgovine.«
In kaj pravi o vplivu plastike na zdravje? »Obstajajo številni znanstveni dokazi za motnje imunskega sistema, upad plodnosti in rodnosti, pojav razvojnih anomalij ter motnje hormonskega sistema in genske ekspresije. Delci mikroplastike nenehno izločajo v okolje vse vgrajene škodljive aditive, hkrati pa vežejo nase težke kovine, kot so kadmij, krom in svinec, ter tudi druge toksine (PCB-ji, dioksini, furani) iz okolja, skozi katero potujejo. Skrb vzbujajoče je, da se aditivi iz plastike biomagnificirajo v prehranski verigi, in to s faktorjem 10 na vsak naslednji člen. V prehranskem nizu sardela–oslič–tuna to pomeni, da ima oslič desetkrat večjo koncentracijo, tuna pa stokrat večjo koncentracijo aditivov na enoto telesne teže kot sardela. Poleg tega se večina teh strupov nalaga v maščobnem tkivu organizmov. Naj vam bo to vodilo, da se izogibate prehranjevanju z velikimi morskimi plenilci, kot so npr. tune, morski psi ali mečarice,« je spet opozoril Komat. Ribe na koncu prehranjevalne verige so torej najbolj obremenjene tako s plastičnimi delci kot težkimi kovinami. In kdo je na samem vrhu prehranjevalne verige na tem planetu? Tako je, človek. Pravo vprašanje je torej, kako dolgo se bodo naša telesa še sposobna prilagajati vsem strupom, s katerimi jih vsakodnevno obremenjujemo v vedno višjih koncentracijah? Vemo, da je mikroplastika le eden izmed njih. Ali res želimo, da svet postane veliko smetišče? Smo tako samomorilski?!
Plastika v okolju nima kaj početi!
Naj nehamo jesti ribe?
Dr. Stanislava Kirinčič, univ. dipl. inž., Nacionalni inštitut za javno zdravje: »Mikroplastika in nanoplastika sta onesnaževali, zaradi katerih je ogroženo celotno naše okolje, čeprav so učinki na zdravje ljudi še slabo raziskani. Največjo skrb vzbuja dolgotrajna izpostavljenost zaradi učinka kopičenja nevarnih snovi v telesu. A škodljive vplive na okolje in zdravje bo človek uspešno zmanjšal le z omejevanjem porabe plastičnih izdelkov in razvojem novih, varnejših oziroma bolj trajnostnih polimerov, ne pa, denimo, s prenehanjem uživanja rib. Mikroplastiko so za zdaj našli le v drobovini rib, z njeno odstranitvijo se tako izognemo njenemu uživanju (pri školjkah je drugače, ker zaužijemo ves mehki del). Je pa res, da lahko organska onesnaževala, kot so aditivi za plastiko (npr. ftalati), iz mikroplastike prehajajo v ribje meso oziroma v njena maščobna tkiva. Kljub temu ocenjujemo, da bi izogibanje uživanju rib bilo nesmiselno, ker so po drugi strani bogat vir esencialnih maščobnih kislin in tudi drugih za zdravje koristnih snovi.«
»Plastiko ustvarjamo ljudje, problematično je naše ravnanje z njo, ne pa plastika sama po sebi,« pa pravi dr. Andrej Kržan z odseka za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. »Navsezadnje je – denimo pri medicinskih izdelkih za enkratno uporabo – celo zelo koristna. Varuje nas v avtomobilih, zaradi nje so vozila lažja in porabijo manj goriva. Je pa res, da bi morali o ukrepih, da plastika ne zaide v okolje, razmišljati že veliko prej. Zdrava logika pove, da kot umeten material nima v okolju kaj početi. Težavo bi morali odpraviti že na točki ravnanja z odpadki. Drug problem je disciplina ljudi. Nič ne bi bilo narobe, če bi ljudje z isto vrečko hodili v trgovino vse življenje ali vsaj dokler ne bi bila dotrajana. Tako pa imajo mnogi vrečke za enkratno uporabo in zdaj smo tam, kjer smo. Ni plastika tista, ki ima katastrofalen vpliv na okolje in ljudi, takšen vpliv imamo mi sami s svojimi odločitvami in dejanji. Mi delamo in jo upravljamo o, zato smo mi odgovorni,« poudarja sogovornik.
10 možnosti, kako lahko zmanjšate plastični odtis na Zemlji
Raziskave predvidevajo, da se bo v naslednjih tridesetih letih proizvodnja plastike še potrojila; ali se bo res, je odvisno od nas. Če je ne bomo kupovali, ne bo razloga, da bi jo proizvajali. Popolnoma vsak izmed nas je torej odgovoren za prihodnost planeta in svoje zdravje. Začnimo pri sebi in se enkrat za vselej odpovejmo naslednjim predmetom:
Nehajte uporabljati plastične vrečke. Vse, tudi tiste, ki jih promovirajo kot biorazgradljive. Namesto njih uporabljajte vrečke iz blaga ali stare dobre »cekre«, ki so spet v modi. Kadar tehtate zelenjavo ali sadje, jo do blagajne in domov lahko prinesete tudi brez vreč – denimo lubenico, kakšno bučko ipd. Če res ne gre drugače, vzemite papirnato vrečko.
Slamica? Ne, hvala! Plastične slamice so izredno velik okoljski problem, zato se raje odrecite tudi njim.
Kupite svojo stekleničko za pijačo. Nobene potrebe ni, da bi si vsak dan v trgovini kupovali pijačo v plastenkah. Raje si kupite lepo oblikovano stekleničko in si vanjo pripravite najljubši napitek.
Nehajte žvečiti žvečilne gumije. To vas bo morda presenetilo, a tudi žvečilke so napravljene iz naftnih polimerov – to je plastike.
Uporabljajte trda mila. Kozmetična industrija proizvede ogromno plastične embalaže. Namesto tekočih mil v plastični embalaži kupujte trda mila, s katerimi si lahko umivate celotno telo, med dezodoranti poiščite zapakirane v papirnato embalažo, kreme naj bodo v steklenih kozarčkih ...
Namesto sveč na grobove nosite rože. V Sloveniji so sveče velikanska obremenitev za okolje. Kaj ko bi se odslej pokojnim poklonili z rožami? In kaj porečete na omejitev: na enem grobu je dovolj ena sveča?
Proč s sintetiko. Tudi v sintetiki se skriva mikroplastika, ki jo vdihavamo, zato nehajte kupovati vse, kar je napravljeno iz sintetičnih materialov, od oblačil do preprog.
Pišite s svinčnikom. Pisala so sestavljena iz toliko različnih materialov, da jih je nemogoče reciklirati. Zato pišimo s svinčnikom ali pa vsaj z nalivnim peresom, pri katerem menjamo samo vložke.
Plastične (cvetlične) lončke vrnite vrtnarjem. V nekaterih vrtnarijah po Sloveniji že pozivajo svoje stranke, da jim plastične lončke, v katerih kupujejo rože ali sadike, vrnejo v ponovno uporabo. Enako velja za plastične zabojčke.
Reciklirajte ali ponovno uporabite! Ker ima plastika zelo dolgo življenjsko dobo (plastenka potrebuje 450 let za razgradnjo), lahko postane zanimiv material za ponovno uporabo. »Iz plastenk lahko naredimo lončke za rože, lestence, plastične metle, vaze in druge koristne izdelke. Iz morskih odpadkov se lahko naredi zanimivo pohištvo in navsezadnje celo hiše,« svetujejo zaposleni na IZVRS.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
