Volilne komisije so namreč ob pregledu kandidatnih list za volitve v DZ ugotovile, da nekatere ne upoštevajo spolne kvote. Tako so med drugim v Novem mestu in Kranju zaradi premalo žensk na listi zavrnili listo koalicije Kangler & Primc - Združena desnica. V Celju pa so zaradi premalo moških zavrnili listo Združene levice in Sloge. Vsi zavrnjeni so se obrnili na vrhovno sodišče, ki pa njihovim pritožbam ni ugodilo.
Tako so se prav vsi obrnili še na ustavno sodišče. Minuli teden je senat ustavnega sodišča že odločil, da pritožbe stranke ZL-DSD zaradi zavrnitve kandidatne liste v celjski volilni enoti ne bo sprejel v obravnavo. Kot so pojasnili, pritožbe niso sprejeli v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da se pritožba sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Določba je jasna
Predstavnik koalicije Združena desnica Aleš Primc je izrazil razočaranje nad odločitvijo ustavnega sodišča. V izjavi novinarjem je dejal, da današnja odločitev ustavnega sodišča boli. "Krivica boli in v tem smo blizu tisočem ljudem, ki jim državna uprava in sodstvo delata krivico vsak dan," je dejal.
Po njegovem mnenju gre za protiustavno in nesprejemljivo odločitev, na kar je po njegovih besedah v odklonilnem ločenem mnenju opozoril tudi ustavni sodnik Klemen Jaklič.
V sklepu sodišča so zapisali, da je zakonska določba jasna in določa, da noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35 odstotki od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. "Zakonodajalec pri tem ni predvidel posebnih sankcij za neupoštevanje tega pravila, zato velja, da kandidatna lista, ki ga ne spoštuje, ni določena v skladu z zakonom. Tako listo mora volilna komisija zavrniti," so zapisali. Zavrnili so tudi navedbe, da je šlo le za formalno pomanjkljivost in da bi lahko volilna komisija zgolj pozvala k njihovi odpravi.
Enako so ustavni sodniki menili tudi tokrat. Glede navedb, da je šlo zgolj za formalno pomanjkljivost, so zapisali, da bi šlo za to takrat, ko ne bi bilo treba izvesti novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku. Če kandidatna lista ni oblikovana v skladu z zakonskimi določbami, ki določajo najmanjši delež obeh spolov na listi, pa "ne gre za formalno, temveč za vsebinsko pomanjkljivost, ker bi bilo treba za njeno odpravo ponoviti celoten kandidacijski postopek". "Zato volilna komisija ni dolžna pozivati k odpravi take pomanjkljivosti," so zapisali. Glede navedb, da bi lahko volilna komisija sama izločila preveč moških kandidatov, pa so navedli, da volilna komisija ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo.
Proti Šorli in Jaklič
Takšno odločitev so ustavni sodniki sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovala Marko Šorli in Klemen Jaklič, ki je napisal tudi odklonilno ločeno mnenje. Sodnici Jadranka Sovdat in Špelca Mežnar pa sta spisali pritrdilni ločeni mnenji. Je pa ustavno sodišče v odločbi opozorilo zakonodajalca, da mora posebej urediti roke, v katerih je dopustno vložiti ustavno pritožbo zoper odločitve o zavrnitvi kandidatur, če dopušča pritožbo na pristojno sodišče še pred volilnim dnem.
Ker je lista Združene desnice v Novem mestu zavrnjena, na volitvah ne bo mogel kandidirati predsednik stranke Glas za otroke in družine, ki je del koalicije, Aleš Primc, zaradi zavrnitve liste kandidatov v Kranju pa na volitvah ne bo mogla nastopiti tudi podpredsednica omenjene stranke Metka Zevnik.
