Pokol 44 glav drobnice, ki se je v noči na sredo zgodil v naselju Lome pri Črnem Vrhu nad Idrijo, je skoraj zagotovo zakrivil trop volkov, ugotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije, katerega predstavniki so škodo ocenili na skoraj 5000 evrov.
Če volka opazimo v daljavi, ga mirno in tiho opazujmo in mu ne sledimo. Če ga presenetimo in pride do bližnjega srečanja, bo volk pobegnil. Če opazimo volka, ki lovi divjad, se ne vmešavamo, saj volk opravlja svojo naravno nalogo plenilca. Enako velja tudi, če opazimo volka, ki se hrani z uplenjeno divjadjo, tudi takrat se tiho umaknimo, so priporočila, ki so jih objavili strokovnjaki projekta Life WolfAlps.
"Če se zgodi takšen pokol, je jasno, da so ljudje prestrašeni. Volk načeloma človeku ni nevaren, a to ne zmanjša kritične situacije. To so veliki napadi, to so velike škode," je danes dejal Iztok Koren s tolminske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Glede napada v noči na sredo je pojasnil, da način napada, poškodbe na živalih in sledovi kažejo na trop volkov. Za natančno ugotavljanje povzročitelja so odvzeli osem vzorcev sline za DNK analizo, škodo pa je v sredo popisal pooblaščeni cenilec ZGS.
Napadena drobnica je bila zelo dobro zavarovana, z 1,6 metra visoko električno mrežo za nočno zapiranje, dodatno pa je bil celoten pašnik zavarovan z električnim pastirjem, je pojasnil Koren. Kmetija, kjer se je zgodil napad, je sicer na samem, napad na drobnico pa se je zgodil blizu hiše. V bližini tega napada se sicer nahajata dva tropa volkov, in sicer na Nanosu in v Trnovskem gozdu. Zelo podoben pomor se je zgodil lansko jesen v Čepovanski dolini, kjer so volkovi, potrjeno z analizo, pobili 30 ovc, je pojasnil Koren.
Odškodnine
Na Agencijo RS za okolje (Arso) so sicer za leto 2017 oškodovanci vložili 126 odškodninskih zahtevkov zaradi škode, ki jo je volk povzročil na različnih vrstah premoženja (drobnici, govedu, kopitarjih). Arso je odobril ali delno odobril 121 odškodninskih zahtevkov, odobrena višina odškodnine pa znaša 102.000 evrov. Nekaj posameznih zahtevkov je še v obravnavi. Letos je Arso prejel 19 zahtevkov za izplačilo odškodnine, vsi so še v obravnavi, so pojasnili na Arsu.
Na Arsu še pojasnjujejo, da lahko v primeru, da volk, kljub temu da so bile domače živali varovane na primeren način, povzroča škodo, oškodovanec od Arsa zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Letos je tako Arso z oškodovanci, ki so jim škodo na drobnici povzročile velike zveri, podpisal devet pogodb za sofinanciranje dodatnih ukrepov za varovanje.
Odstrel in ustavitev odvzema volkov
Populacijo volkov v Sloveniji sicer država ureja z odloki. Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, je bil z odlokom o odvzemu rjavega medveda in volka iz narave za leto 2018 predviden odvzem 10 volkov. Sedem je bilo odvzetih z odstrelom, trije so bili najdeni.
Odstrel se od 26. januarja letos ne izvaja več, potem ko je stopila v veljavo začasna odredba o ustavitvi odvzema volkov, ki jo je izdalo upravno sodišče na predlog Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije Dondes in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC, so pojasnili na ministrstvu. Koren pa je v zvezi s tem dejal, da sta bila za širše območje, kjer se je zgodil zadnji pokol na Idrijskem, letos predvidena za odstrel dva volka, a je bil odstreljen samo eden, in sicer 24. januarja letos v bližnjem lovišču Col.
Volk človeku ni nevaren
Medtem stroka poudarja, da volkovi človeku niso nevarni. Kot na svoji spletni strani navaja ministrstvo za okolje in prostor, volk človeku ni nevaren, niti v primeru, da ga presenetimo. Človeka ne bo napadel, ampak se bo vedno umaknil. Enako kot medved tudi volk na človeka nikdar ne gleda kot na svoj plen. O srečanjih z volkom sprehajalci v Sloveniji poročajo le izjemoma, saj se volk človeku izogne, če le more, navaja ministrstvo. V Sloveniji po navedbah Arsa ni bil ugotovljen še noben zanesljivo potrjen primer napada volka na človeka.
