Ministri, lobisti, kmetje, znanstveniki, župani in mnogi drugi vplivneži Evropske unije (EU) mrzlično pregledujejo tabele in dokumente, da ugotovijo, ali jim je Evropska komisija (EK) v naslednjem desetletju odmerila manj sredstev, kot so jih črpali v tem.
Kmetje poraženci, a ne baltski
Najbolj si manejo roke kmetovalci v baltskih državah, ki so iz predloga proračuna izšli kot presenetljivi zmagovalci. Splošno gledano so kmetijske subvencije utrpele rez v višini štirih odstotkov, z izjemo baltskih držav, ki bodo v ta namen iz evropske zakladnice dobile 13,6 odstotka več. Evropska kmetijska politika je doslej favorizirala zahodne države – predvsem Francijo in Italijo. Evrokrati so denar delili na podlagi enačbe, ki je vračunala nižja cena zemljišč in delovne sile na vzhodu – politika, ki je bila tam razlog mnogih pritožb.
»Štirje skromni« jezni
»Štirje skromni«, kot so odločevalci označevali Avstrijo, Dansko, Švedsko in Nizozemsko, saj so doslej brez pretiranih pritožb v proračun vplačevale več, kot so iz njega dobile, so prekinili molk. Od njih se pričakuje, da bodo v bruseljsko zakladnico vplačevale še več in iz nje dobile še manj. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je predlog komisije označil za »daleč stran od sprejemljivega«, podobnega mnenja so tudi preostale tri države.
Tanki morajo hitreje čez kontinent
Evropski vojaški poveljniki se že dalj časa pritožujejo, da evropski mostovi in ceste niso primerni za hitre premike oklepnikov in drugega težkega orožja. Bruselj se je na to odzval s 6,5 milijarde evrov, ki jih bo namenil za posodobitev evropske infrastrukture.
Britanski raziskovalci ostali na suhem
Posebna oblika norčevanja iz tuje nesreče je doletela britanske raziskovalce. Ne le da so zaradi britanskega izstopa iz EU ostali brez stola pri evropski mizi, ta bo v naslednjem letu še bogateje obložena. Evropski raziskovalni program Obzorje Evrope bo obsežnejši za 30 odstotkov. Ker pri mizi ne bo Britancev, ki so doslej dobivali levji delež, se lahko več denarja nadejajo tudi slovenski znanstveniki.
Bruselj le težko skriva svoje roganje Otočanom. »Ne samo da je torta večja kot kadarkoli, tudi možakarja, ki je dobil največji kos, ni več pri mizi,« je portal Politico povzemal neimenovanega funkcionarja EK.
V denarju se bo kopala farmacevtska in inženirska industrija
Zmagovalec tega scenarija bodo prav gotovo velika farmacevtska in inženirska podjetja. Velika imena, kot so logistik Merck, farmacevtski gigant Pfizer in letalsko podjetje Airbus, bodo veliki prejemniki denarja za raziskave. EK namerava ta denar dati industrijskim grozdom, ki sodelujejo z akademiki. Proti temu že protestirajo nevladne organizacije, saj da bo zasebni sektor pogoltnil denar, namenjen znanstvenemu napredku.
Manj kohezijskih sredstev
»Z rezom v kohezijsko politiko v višini sedmih odstotkov je komisija pustila na cedilu evropska mesta in regije,« je predlog komentiral Stefano Bonaccini, predsednik Sveta evropskih občin in regij. Kohezijska politika je doslej obsegala približno tretjino proračuna. Bonaccini sicer ocenjuje, da bodo lokalne skupnosti s tem rezom prikrajšane za 41 milijard evrov.
Postajamo neto plačnica?
Evropska komisarka Violeta Bulc za Slovenijo ne pričakuje večjih sprememb. Nadeja pa se, da bo »Slovenija uspešno korakala proti državam članicam, ki bodo na koncu neto plačnice«. Domnev, da naj bi do konca leta 2027 postali neto plačnica, pa ni želela potrditi.
