Novice Svet24

Novice Svet24

V uredništvu se je oglasil starejši državljan (60+), ki je od lanske jeseni prijavljen na zavodu za zaposlovanje (ZRSZ), ker je postal presežni delavec. Do izpolnitve pogojev za upokojitev mu manjka še leto in pol. Ker bi morda lahko imel zaradi svoje pripovedi, ki jo objavljamo v nadaljevanju, kakšne težave, bomo njegovo pripoved zapisali anonimno. Takole nam je povedal:

»Jezi me, da smo očitno državni problem številka ena mi, starejši brezposelni, ker nas je toliko, da mora država nekaj storiti v boju proti nam, lenuhom. Morda bi nas bilo dobro kar ukiniti, da ne bi kvarili državne statistike. Med brezposelnimi na Ptujskem nas je namreč starčkov, starejših od 60 let, 'kar' 16 odstotkov, tistih med 25. in 60. letom pa 'le' 55 odstotkov.«

»Na borzi sem, ker sem to želel«

»Ampak jaz sem na borzi zato, ker sem to želel. Z (bivšim) delodajalcem sva se dogovorila, da me z izplačilom odpravnine proglasi za presežnega delavca, in ker sem bil star več kot 58 let, sem se moral s tem 'strinjati'. Seveda sem se strinjal, ker sem ugotovil, da se mi to finančno izplača: ponujeno sem dobil odpravnino, z ZRSZ prejemam nadomestilo za brezposelnega, poleg tega pa do višine 200 evrov lahko brez odbitkov pri nadomestilu ZRSZ opravljam honorarno še nekatera opravila – tudi za bivšega delodajalca. To bo pri meni trajalo 24 mesecev. Glede na svoja delovna leta bi lahko bil na zavodu 25 mesecev, a sem si vzel mesec dni 'rezerve'.

Ker bom torej finančno naslednji dve leti 'prikrajšan' za slabih 50 evrov mesečno, če se dam proglasiti za brezposelnega, nisem niti najmanj pomišljal o tem, da z delodajalcem podpišem sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Zaradi občasnih zdravstvenih težav sem to storil še bolj neobremenjeno!

O tem, da imamo starejši delavci pravico do prejemanja nadomestila za brezposelnost, je država sprejela zakonodajo. Ne nazadnje nam tudi pri plači kot obvezni prispevek odtegujejo neka brezposelna sredstva 'za vsak primer'.«

Kako si zdaj išče službo

»Začel se je torej moj brezposelni del življenja: odpoved v službi (hura!!!), prijava na ZRSZ (nujno zlo), obisk svetovalke za zaposlovanje, predavanja o tem, kako si iskati službo ...

No, kot brezposeln moram zdaj aktivno iskati službo. Od nekdaj sem bil ubogljiv človek, torej upoštevam zahtevo, da vsak mesec pošljem vsaj eno prošnjo na razpis, ki ustreza moji izobrazbi, ali pa poiščem delodajalca, da me vpiše v svoj seznam morebitnih zaposlenih. Za vsak primer! Pri čemer vsakokrat prižgem svečko za priprošnjo, da me ne bi slučajno kdo res potreboval! Do zdaj sem imel srečo in sem še vedno 'aktiven iskalec zaposlitve' z zajetno zbirko štempeljčkov. Včasih sem to srečo tudi sam 'spodbudil' – namreč ob kakem razpisu sem, če sem poznal šefa delodajalcev, malo potelefoniral, zakaj pošiljam prošnjo – in vsem je bilo jasno, za kaj gre. Celo mladeniču z espejem, ki sem ga obiskal nedavno s prošnjo za zaposlitev, da mi je poštempljal Zaposlitveni dnevnik – pa čeprav bi lahko bil že skoraj moj vnuk, kaj šele sin. In je vedel za birokratska čuda naše države ...«

»Državi očitni ni nič jasno!«

»Tako zelo neumne se delajo državni birokrati, da ponujajo 11 tisočakov tistemu, ki bi me zaposlil! Mene pri 60+ letih! In na to velikodušno, v boj za brezposelnost starejših usmerjeno državno ponudbo se nekateri delodajalci celo odzivajo, mi je nedavno povedal znanec, ko je začuden opazil, da v njihovem podjetju, ki zahteva kar nekaj fizične moči, v zadnjem času zaposlujejo 'starčke', ki še kilogramske štruce ne dvignejo, ne da bi razmislili, kako to varno storiti! Naj 'mojih' 11 tisočakov raje namenijo mladim, ki si šele ustvarjajo svojo eksistenco, ne pa oteževati življenja nam, ki smo prišli na ZRSZ zato, ker nam je država to omogočila. Čakamo na penzijo, pa če je to tistim na uradih za delo všeč ali ne.«