S tem je usoda novele, ki zvišuje denarno socialno pomoč, negotova, v Levici pa še pred sklicem seje državnega sveta pozivajo k ohranitvi novele.
Zaradi zbranih podpisov svetnikov, o katerih so obveščeni, veto ostaja v igri tudi po tistem, ko je v ponedeljek interesna skupina delodajalcev razglasila, da ga ne bodo predlagali, je na novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine Levica Luka Mesec. Po njegovih besedah želijo tako nekateri očitno rušiti novelo, ki bi denarno socialno pomoč dvignila za skoraj sto evrov. Temu se bodo po njegovih besedah v Levici uprli, saj bi v tem primeru številni še naprej životarili.
V Levici so namreč v DZ uspeli z dopolnilom k vladnemu predlogu novele, po katerem bi znesek minimalnega dohodka oz. denarne socialne pomoči od začetka junija do konca leta znašal 385 evrov. Od leta 2019 pa bo znašal 331 evrov, kar je skladno z vladnim predlogom, da se znesek dvigne z veljavnih 297 na 331 evrov.
Če bo veto izglasovan, bo moral DZ o predlogu novele, ki je bila prejšnji teden izglasovana s 33 glasovi za in 22 proti, odločati ponovno. Ob ponovnem glasovanju pa je za potrditev novele potrebnih najmanj 46 glasov.
V nevladnih organizacijah Dobrodelno društvo Petka za nasmeh, Slovenska filantropija, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Delavska svetovalnica, Nacionalni forum humanitarnih organizacij ter društvo Kralji ulice pa so obsodili javne napade na prejemnike socialnih transferjev ob sprejemanju sprememb zakonodaje, ki dviguje denarno socialno pomoč.
Po njihovem prepričanju gre za neutemeljene napade na prebivalce Slovenije, ki so se znašli v stiski in posledično prejemajo denarno socialno pomoč. Pri zakonski spremembi višine osnovnega zneska minimalnega dohodka po njihovem mnenju sploh ne gre za dvig, ampak za uskladitev zneska z izračunano višino iz leta 2009, po kateri 385 evrov pomeni višino minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov, ki še omogočajo preživetje posameznika.
Ceste pomembnejše od človeka dostojnega življenja
Izredna seja državnega sveta bo v sredo ob 14. uri. Pod zahtevo za sklic izredne seje je podpisanih 11 svetnikov, prvi med njimi je Igor Velov, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik lokalnih interesov.
Predlagatelji so v obrazložitvi zapisali, da morajo biti socialnovarstveni prejemki tako visoki, da omogočajo človeku dostojno življenje, da pa se zavzemajo za celovito urejanje omenjenega področja, tudi v sodelovanju s socialnimi partnerji. "Nikakor nismo za reševanje omenjenega področja parcialno, brez ustreznega dialoga z vsemi socialnimi partnerji, v naglici in v škodo drugih proračunskih porabnikov ter brez tehtnega premisleka, dogovora ali obrazložitve," so navedli.
Opozorili so, da naj bi bila za pokritje finančnega učinka novele predvidena namenska sredstva za ceste oziroma prometno infrastrukturo. "Poudariti želimo, da se na tak način preusmerja sredstva, ki so namenska, in opozarjamo, da se je pred leti v času finančne krize prav tako prerazporejalo sredstva s postavk v proračunu, namenjenih vzdrževanju, obnovi in novogradnji cestne infrastrukture, na druge proračunske postavke. To je bil tudi eden glavnih vzrokov za poslabšanje prometne varnosti in posledično visoke številke umrlih na naših cestah. Tega si ne želimo in ne dovolimo več," so zapisali.
