Statistika kaže, da so kolesarji krivi za več kot polovico prometnih nesreč, v katerih so udeleženi. Glavni vzroki so nepravilna stran in smer vožnje ter vožnja preblizu roba.
S pomladjo se na ceste vrnejo množice rekreativnih kolesarjev. Zdrav duh v zdravem telesu, vsi na kolo za zdravo telo – in tako naprej. Vsako leto znova pa se s pomladjo začnejo tudi razprave o tem, kolikšen del vozišča lahko zavzamejo kolesarji, ali lahko vozijo vzporedno in koliko se jih lahko vozi v skupini. Čeprav med rekreativnimi kolesarji velja mnenje, da je vožnja v gruči varnejša, gre pri takem ravnanju za kršenje cestnoprometnih predpisov. Poleg tega predvsem kolesarji, ki zmorejo malce hitreje pognati kolesa, menijo, da lahko, če vozijo hitreje kot 25 kilometrov na uro, zapeljejo na cestišče tudi tam, kjer jim je na voljo kolesarska steza. A tudi to predvidevanje je napačno.
Kaj pravi zakon?
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) določa, da morajo kolesarji tam, kjer so jim na voljo kolesarske steze, te tudi uporabljati. Pri tem morajo upoštevati tudi omejitev hitrosti 25 kilometrov na uro. Na krajih, kjer kolesarske steze ni, lahko uporabljajo cestišče, na katerem veljajo zanje enake omejitve hitrosti kot za vozila. Voziti se morajo čim bližje desnemu robu vozišča, ne več kot en meter od roba. Zakon tudi prepoveduje vzporedno vožnjo dveh ali več kolesarjev, z izjemo tistih, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije in jih spremlja avto z oranžno utripajočo lučjo. Če gre na cesto skupina kolesarjev, morajo ti voziti drug za drugim. Zaradi varnosti je priporočljivo, da se velika skupina razbije na več manjših, saj jih bodo lahko tako motorna vozila lažje prehitevala.
Statistični podatki kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi kolesarji, starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo.
Sporno prehitevanje
Ker se zaradi nevarnega prehitevanja kolesarji pogosto počutijo ogrožene, se raje vozijo v parih vzporedno. Tudi tisti, ki vozijo sami, pa so zaradi slabih vozišč pogosto prisiljeni voziti po sredini cestišča. S tem naj bi zagotovili vsaj to, da jih vozniki ne morejo prehitevati v primeru, da je vozilo tudi na nasprotnem voznem pasu. V Sloveniji je za tako vožnjo predpisana kazen 40 evrov, medtem ko je v številnih državah, med drugim tudi v Avstriji, zakonsko dovoljena in celo priporočena. Nove smernice namreč kažejo, da avtomobilisti ob takem pozicioniranju kolesarjev te hitreje (kolona je krajša) in varneje prehitijo. Številna združenja kolesarjev zato že dalj časa pozivajo k spremembi zakonodaje, a so bila do zdaj neuspešna. Ne glede na vse zapisano pa je jasno, da so za večjo varnost bistveni previdnost, potrpežljivost in medsebojno spoštovanje udeležencev v prometu.
