Pahor je predčasne volitve razpisal po tistem, ko je premier Miro Cerar odstopil s položaja. Ne Pahor ne poslanci DZ pa niso predlagali kandidata za novega mandatarja.
Predsednik republike je danes spomnil na zakon, ki določa, da se predčasne volitve opravijo najprej v 40 dneh in najkasneje dva meseca od dneva razpisa. Tako je imel predsednik republike na voljo tri možne datume za datum glasovanja - 27. maj, 3. ali 10. junij.
Po posvetu s poslanskimi skupinami in pravnimi strokovnjaki se je Pahor odločil za nedeljo, 3. junija. Nedelja po tem, torej 10. junij bi bil že tako datum rednih volitev, kar se mu ni zdelo prav. Sprva se mu je zdela utemeljena možnost 27. maj, a je po posvetovanju, zlasti s pravnimi strokovnjaki, to možnost opustil, saj bi skoraj ves prvi teden kampanje potekal v času prvomajskih praznikov in dela prostih dni.
"Možnost izpodbijanja volitev zaradi tega razloga obstaja," je dejal in spomnil, da se je to zgodilo pred štirimi leti. Ustavno sodišče mu je sicer takrat dalo prav, zdaj pa je presodil, da je že tako čas povečane politične negotovosti, zato je prav, da se odloči tako, da ne bo vzbujala dodatnih dvomov o datumu volitev.
Dejal je še, da upa, da bo kampanja potekala v strpnem vzdušju ter da bo rezultat volitev čim bolj jasen. Predsednik republike je volivce pozval, da izkoristijo pravico, da z udeležbo na volitvah aktivno sodelujejo pri odločanju o naši prihodnosti. "Seveda je razumljivo, da vsi, ki smo demokrati, težimo k temu, da bi bila volilna udeležba največja, vendar pa hkrati kot demokrati vemo, da imajo ljudje pravico izpričati neko svojo politično voljo tudi s tem, da ostanejo doma," je dodal.
Volillna udeležba
Udeležba na volitvah bo po njegovem mnenju v veliki meri odvisna od tega, kako zanimiva, prepričljiva in tudi strpna bo debata pred volitvami ter koliko bodo v njej prevladovali argumenti.
Po njegovih ocenah lahko vlada in državni zbor domače in zunanjepolitične zadeve kljub omejenim pooblastilom opravita brez njegovih posredovanj. "Samo v primeru, da bi prišlo do resnejših varnostnih razmer, ki bi terjale strateške ukrepe, bi si dovolil na posvet poklicati predsednike parlamentarnih strank. Zelo upam, da se kaj takega ne bo zgodilo in da to ne bo potrebno," je dejal. Ob tem je sicer spomnil na nočni napad na tarče v Siriji.
Pahor si tudi želi, da bi bil volilni rezultat "čim bolj jasen in bi omogočal hitro in prepričljivo sestavo nove vlade". Sam se bo, kot je napovedal, po volitvah potrudil, da bi prišlo čim prej do oblikovanja nove vlade in novega zagona, ki ga država zelo potrebuje. Po Pahorjevih navedbah bomo do izvolitve nove vlade priče "manjši politični operativnosti in večji politični nestabilnosti", sam pa bo tudi v tem času normalno in s polnimi pooblastili opravljal svoje delo in naloge, tako v domači kot zunanji politiki.
