V vrstah nekaterih vplivnih gospodarstvenikov in političnih strank lahko že dolgo časa poslušamo trditve, da ima Slovenija previsoko obdavčitev plač. Toda izračuni kažejo, da gre pri tem za napačne trditve in zavajanje javnosti.
Reuters
Delavec v jeklarni.
Miha Mali
Jasmina Držanić opozarja, da Pahorjeva vlada ni prepoznala resnosti situacije in je mislila, da nas kriza ne bo prizadela.
V Sloveniji naj bi bile plače po teh trditvah obdavčene višje kot v Avstriji. V Klubu slovenskih podjetnikov so celo pripravili izračun, ki je pokazal, da naj bi bil pri bruto plači 7500 evrov na zaposlenega v Avstriji neto izkupiček višji za 300 evrov.
Jasmina Držanič, ki je 18 let preživela v bančništvu in se zdaj ukvarja s svetovanjem, pa je te trditve postavila na laž. Pri 7500 evrih bruto ima namreč avstrijski delavec v žepu celo 100 evrov manj od slovenskega, kar so nato priznali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov in se za napako opravičili. Toda tovrstne trditve, ki jih mediji nekritično povzemajo, so pri nas dodobra zakoreninile mit o visoki obdavčitvi plač. Na podlagi tega le redke stranke pri nas, izmed parlamentarnih samo SD in Levica, ne zagovarjajo nižanja obdavčitve plač.
Nižje obdavčeni od Avstrijcev
Namesto enostavnega vztrajanja pri nižanju davkov, ki je najlažji način višanja konkurenčnosti, bi se lahko bolj posvetili tudi drugim vidikom. Mnogo težje je konkurenčnost dvigovati z inovacijami, prodiranjem na tuje trg, kvaliteto produktov ipd. Če bi se gospodarstveniki bolj usmerili v to smer, bi morda lahko tudi pri nas imeli plače, ki v povprečju niso pol nižje od avstrijskih.
Kot je izračunala Držaničeva, pri bruto plači 4000 evrov v Sloveniji davčni prispevki znašajo 46,6 odstotka, v Avstriji pa 51 odstotkov. Še večja je po njenih izračunih razlika v povprečni bruto-bruto plači, ki v Avstriji znaša 4730 evrov in je obdavčena s 50 odstotki davkov in prispevkov.
Pri nas je pri povprečni 2151 evrov visoki bruto-bruto plači, torej vseh stroških delodajalca, obdavčitev visoka samo 38 odstotkov. Velja sicer omeniti, da delavec v Avstriji ne dobi nadomestila za prehrano in da nima plačanega polurnega odmora za malico. Do povračila prevoza na delo pa je v Avstriji upravičen zgolj, če stanuje več kot deset kilometrov od službe. Delavci v Avstriji sicer dobijo tudi 13. in 14. plačo, o katerih lahko večina delavcev pri nas le sanja. Tudi ti plači sta obdavčeni enako kot redno delo. Tako nikakor ne moremo govoriti o tem, da so delavci pri nas bolj obdavčeni.
Najslabše plačani z nekaj evri več
Povprečna mesečna plača je v Avstriji obdavčena 50-odstotno, pri nas pa zgolj 38 odstotkov.
Držaničeva je z izračuni prikazala, da bi nižje obdavčitve plač najslabše plačanim na mesec v žep prinesle le nekaj evrov, tistim najbogatejšim pa po več kot sto evrov več. Tako bi se razlike pri nas še povečale, tudi zato, ker bi bilo v proračunu manj denarja, kar bi še povečalo težnje po privatizaciji zdravstva, šolstva in drugih javnih storitev, ki jih uživamo vsi. Enostavne rešitve z nižjimi davki, ki jih tako vneto zagovarjajo stran kapitala in njej zveste politične stranke, bi samo še povečevale težave, ki zahodni svet vodijo v vse večjo krizo in dvig populizma vseh vrst. Ta je prav posledica tovrstnih neoliberalnih rešitev, ki ne prinašajo obljubljenih rezultatov.
Miha Mali
