Kot so v okviru spremljanja nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve med lanskim in letošnjim januarjem ugotovili v ZPS, je storitve lani podražila dobra polovica bank v Sloveniji.
Pocenitve zelo redke
Lani je bilo 38 podražitev nadomestil za najpogosteje uporabljane plačilne storitve, predlani jih je bilo 21. Največje podražitve so lani zasledili pri plačilih s trajnim nalogom in pri direktnih bremenitvah. Predlani ni bilo pocenitev, lani se je zgodila ena, pri članarini za kreditno kartico.
Čeprav se je košarica storitev komitenta, ki z banko posluje na bančnem okencu, lani najbolj podražila pri Delavski hranilnici, je ta ostala najcenejša banka. Pri tej je potrošnik, kot ga opredeljujejo v ZPS, na letni ravni za košarico storitev odštel 62,14 evra. Največ ali 243 evrov bi za enake storitve odštel pri Sberbank. "Če bi tipični potrošnik, ki z banko posluje na bančnem okencu, prenesel račun od najmanj k najbolj ugodni banki, bi na letni ravni prihranil 181 evrov," so tako izpostavili v ZPS.
Tudi pri poslovanju s spletno banko je za tipičnega potrošnika po ugotovitvah ZPS najugodnejša Delavska hranilnica, saj bi bilo treba pri njej letno odšteti 57,46 evra. Pri osmih od 14 bank bi ta moral letno odšteti več kot 100 evrov, največ pri NLB ali skoraj 127 evrov. Z zamenjavo banke bi tako tipični potrošnik na letni ravni prihranil 69,42 evra, so nanizali.
Opravila tipičnega potrošnika
ZPS je v analizi upoštevala, da tipičen potrošnik na mesec opravi šest plačil z univerzalnim plačilnim nalogom, trikrat na mesec dvigne gotovino na bankomatu druge banke in uporablja kartico z odloženim plačilom. Pri izračunih ZPS ni upoštevala morebitnih popustov za nove komitente, paketnih popustov ter ugodnosti glede na tip prejemnika ali način plačila.
