Ste se kdaj vprašali, v kateri državni službi imajo najboljše plače? Izbrali smo nekaj državnih institucij in primerjali povprečne plače zaposlenih.
STA
Na višino plače poleg izobrazbe močno vpliva delovna doba. Tisti z daljšo dobo imajo višje plače, zato so v nekaterih uradih plače višje kot drugod.
Povprečna bruto plača v uradu predsednika republike Boruta Pahorja je 2580 evrov. Januarja pa je bilo v njegovem kabinetu zaposlenih 37 oseb.
Povprečna Pahorjeva plača je sicer več kot dvakrat višja od povprečne plače zaposlenih v njegovem uradu in znaša 5419 evrov. Predsednik republike je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor se uvrščajo tudi predsedniki vlade, državnega zbora ter vrhovnega in ustavnega sodišča. Poleg tega je upravičen do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil; za te pravice se uporabljajo določbe zakona o poslancih.
Bobo
Pahor ima 5419 evrov bruto oziroma 3072 evrov neto plače. Da lažje preživi s takšno plačo, mu pomagajo tudi razni dodatki. V uradu so sicer glede na predhodnika močno oklestili stroške za delovanje.
V državnem zboru se povprečne plače poslancev gibljejo okrog 2460 evrov neto. Kar 43 odstotkov vseh zaposlenih pa ima plačo, nižjo od 1000 evrov neto.
V državnem zboru se plača poslancev giblje okrog 4230 evrov bruto, obenem pa so upravičeni do številnih dodatkov (za izobraževanje, za telefonske pogovore, pokrivanje stroškov dela v svoji volilni enoti in podobno). Ob 90 poslancih je v državnem zboru zaposlenih še 354 uslužbencev. Čeprav je povprečna plača v državnem zboru 2447 evrov bruto, pa jih od 263 zaposlenih za nedoločen delovni čas kar 45 prejema plačo, ki je z vsemi dodatki nižja od 800 evrov neto. Kar 43 odstotkov vseh tam zaposlenih ima plačo, nižjo od tisoč evrov neto. Razumljivo so nekoliko višje plače v državnem svetu, kjer so upoštevane samo plače funkcionarjev, ne pa tudi ostalega osebja. V povprečju tako državni svetnik dobi 2654 evrov plače bruto.
Ustavno sodišče z nižjimi plačami
Zanimivo pa je, da primerjava pokaže, da so plače na ustavnem sodišču nižje od plač na vrhovnem sodišču, ki je po rangu podrejeno prvemu. Najvišje plače imajo sicer na računskem sodišču, in sicer se bruto plače gibljejo okrog 2804 evrov na mesec. Med izbranimi institucijami imajo najnižje plače na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer komaj presegajo 2000 evrov bruto. Opazno nižje plače od drugih imajo tudi v državni volilni komisiji.
STA
