Povprečna bruto plača v uradu predsednika republike Boruta Pahorja je 2580 evrov. Januarja pa je bilo v njegovem kabinetu zaposlenih 37 oseb.
Povprečna Pahorjeva plača je sicer več kot dvakrat višja od povprečne plače zaposlenih v njegovem uradu in znaša 5419 evrov. Predsednik republike je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor se uvrščajo tudi predsedniki vlade, državnega zbora ter vrhovnega in ustavnega sodišča. Poleg tega je upravičen do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil; za te pravice se uporabljajo določbe zakona o poslancih.
V državnem zboru se plača poslancev giblje okrog 4230 evrov bruto, obenem pa so upravičeni do številnih dodatkov (za izobraževanje, za telefonske pogovore, pokrivanje stroškov dela v svoji volilni enoti in podobno). Ob 90 poslancih je v državnem zboru zaposlenih še 354 uslužbencev. Čeprav je povprečna plača v državnem zboru 2447 evrov bruto, pa jih od 263 zaposlenih za nedoločen delovni čas kar 45 prejema plačo, ki je z vsemi dodatki nižja od 800 evrov neto. Kar 43 odstotkov vseh tam zaposlenih ima plačo, nižjo od tisoč evrov neto. Razumljivo so nekoliko višje plače v državnem svetu, kjer so upoštevane samo plače funkcionarjev, ne pa tudi ostalega osebja. V povprečju tako državni svetnik dobi 2654 evrov plače bruto.
Ustavno sodišče z nižjimi plačami
Zanimivo pa je, da primerjava pokaže, da so plače na ustavnem sodišču nižje od plač na vrhovnem sodišču, ki je po rangu podrejeno prvemu. Najvišje plače imajo sicer na računskem sodišču, in sicer se bruto plače gibljejo okrog 2804 evrov na mesec. Med izbranimi institucijami imajo najnižje plače na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer komaj presegajo 2000 evrov bruto. Opazno nižje plače od drugih imajo tudi v državni volilni komisiji.