Bogovič, ki je nedavno zaradi prizadevanj na področju novih tehnologij v kmetijstvu, pri promociji bio- in krožnega gospodarstva ter odločenosti glede koncepta pametnih vasi v Bruslju prejel nagrado za najboljšega poslanca leta 2018 v kategoriji raziskav in inovacij, je prepričan, da je treba čim prej zmanjšati razvojno vrzel med urbanimi in ruralnimi območji.
Ideja pametnih vasi je, da bi z uporabo sodobnih tehnologij in konceptov, ki so danes že na voljo, omogočili nadomeščanje izginjajočih delovnih mest in jih nadomestili z novimi, ki bi ljudem na podeželju omogočala ustvarjanje primernih prihodkov. Vse skupaj pa bi bilo vodeno skozi širše sprejeto evropsko politiko, ki bi prek Evropske komisije vodila in povezovala te spremembe s pomočjo ustreznih razvojnih sredstev.
Ker bo projekt v prihodnji finančni perspektivi dobil tudi podporo Bruslja in bo postal usklajena razvojna politika, je treba po Bogovičevem mnenju že zdaj v Sloveniji na terenu poiskati projekte, ki se bodo lahko potegovali za sredstva.
To Bogovič počne zdaj skupaj z madžarskim kolegom Tiborjem Szanyijem, s katerim sta v Evropskem parlamentu gonilo tega koncepta in delata z roko v roki s komisijo. Uspela sta namreč zagotoviti 3,3 milijone evrov v evropskem proračunu za t. i. pripravljalni ukrep, ki je na nek način predpriprava za pametne vasi.
Zdaj je v pripravi razpis, ki ga bo Bruselj objavil maja ali junija, predvidoma v jeseni izbrani izvajalec pa bi projekt začel izvajati prihodnje leto. Poslanca peljeta vrsto aktivnosti, da bi se zainteresirani z različnih področij, ki že imajo elemente pametnih vasi, povezali v konzorcij.
Na nekaj primerih po EU bodo namreč skušali ideje spraviti v prakso, Bogovič si prizadeva, da bi Slovenija postala del pripravljalnega ukrepa. Tako na terenu skušajo osmisliti projekt, da bi nato skupaj z župani in akterji pritisnili na odločevalce, da bodo ti nastavki zapisani v naših operativnih programih.
Idej za sodelovanje na vseh ravneh, oblikovanje novih povezav in zavezništev med kmeti in ostalimi podjetniškimi aktivnostmi, občinami, zasebnim sektorjem in civilno družbo je veliko.
Med drugim je to tehnološka nadgradnja delovnih strojev s pomočjo različnih senzorjev in digitalnih pripomočkov, katerih cilj je preprečevanje napak v delovanju strojev, čim manjši vpliv na okolje (npr. optimalna raba gnojil in škropiv) in olajšanje dela kmetom, ne le večjim, ampak tudi manjšim.
Ključno je povezovanje
Pri slednjih bo potrebna tudi preobrazba miselnosti. "Ključno je povezovanje," je poudaril Bogovič in dodal, da ti v marsikaterih primerih lahko uspešno delajo skupaj. To je npr. nakup strojev s primerno tehnologijo, ki bi ga uporabljalo oz. delilo več kmetov. To je delitvena ekonomija v preciznem kmetijstvu, kar je eden od temeljev pametnih vasi.
Povezovanje je še toliko bolj ključno v luči, da se število kmetijskih gospodarstev krči, ta trend se bo po Bogovičevem mnenju nadaljeval tudi v prihodnosti. "V povezovanju je priložnost, da mali kmet ostane lastnik posestnik, nekdo drug pa se profesionalno ukvarja z določeno storitvijo, ki jo ta kmet koristi," je dejal. Na tak način namreč ne rabi vsak posestnik imeti vseh delovnih strojev in sam obdelovati zemljo.
Na tak način - z novimi delovnimi mesti in prostorom za bivanje - se lahko upočasni ali zaustavi trend izseljevanja s podeželja v mesta. Seveda pa so predpogoj za to širokopasovne povezave, primerna infrastruktura (cestna, vodna, okoljska), kakovostna izobraževalna struktura, sociala ...
Znotraj pametnih vasi je mišljen razvoj različnih tehnoloških platform npr. za povezovanje malih proizvajalcev zelenjave in sadja z direktnimi kupci, kar bi lahko bilo podprto tudi z delitvenim prevozom - da bi mali proizvajalci skupaj koristili prevoz do cilja.
"S pametnimi vasmi posegamo tudi na druga področja, kot sta energetika, kjer je cilj samooskrba, in turizem na podeželju," je poudaril. Ob tem se je vprašal, zakaj ne bi na podeželju, kjer starejši ne želijo oditi v domove za starejše, nekdo svojo kmetijo dopolnil z dnevnim centrom za bivanje, kjer bi se starejši družili in skupaj ustvarjali.
Najbolj pametna vas
"Slovenija je lahko najbolj pametna vas v Evropi," je prepričan evropski poslanec, ki v tem konceptu vidi novo paradigmo razvoja države, ne le kmetijstva.
Poiskati je treba primeren model, ki ga je treba nato podpreti z javnimi sredstvi, da se lahko začne preobrazba. Tu pride na vrsto politika, ki mora skozi program razvoja podeželja poiskati nastavke za pametne vasi, to zapisati v operativne programe, in pripraviti svoje razpise.
"To mora biti pripravljeno v dveh letih, da se bo denar lahko črpal po letu 2021. Pripravljalni ukrep pametnih vasi je nastavek, a se je treba doma zbuditi, da se bomo lahko pravočasno prijavljali na razpise in črpali sredstva," je izpostavil in dodal, da mora imeti država jasno strategijo, v katero smer bo šlo kmetijstvo.
Bogovič bo politično podporo projektu med drugim iskal čez dva tedna na konferenci o pametnih vaseh, ki jo skupaj z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc organizira na Bledu. Bulčeva namreč podpira koncept, enako tudi evropski komisarji za kmetijstvo, digitalno gospodarstvo in družbo ter za regionalni razvoj, Phil Hogan, Mariyja Gabriel in Corina Cretu. Osrednji gost konference bo po napovedih predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar.
