V okviru projekta so se dotaknili tudi zajtrka študentov. Anketa med študenti kaže, da jih 40 odstotkov ne zajtrkuje redno. Najpogostejši zajtrki študentov so jajca, mlečni izdelki, tudi sladki izdelki, bel kruh in rastlinski napitki. Spodbudna informacija pa je, da 77 odstotkov študentov meni, da je njihov zajtrk zdrav. Prav tako se zavedajo, kaj je zdrav zajtrk.
Projekt poteka v sodelovanju Zveze potrošnikov Slovenije in Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ob finančni podpori ministrstva za zdravje. S pomočjo študentov so načrtno izbrali restavracije, ki so med študenti bolj obiskane, in analizirali 18 jedi, od tega 16 glavnih jedi in dva sendviča.
Za kosilo tretjina priporočene dnevne doze soli
Na študentskih jedilnikih se pogosto znajde predvsem ocvrta, pečena hrana ter pice. Po besedah Marjane Peterman iz zveze potrošnikov so največjo vsebnost transmaščobnih kislin našli v picah, pri čemer ima ena pica še komaj sprejemljivo vsebnost teh maščob na obrok. Visoke vrednosti teh maščobnih kislin, ki nastanejo ob pregrevanju maščob na zelo visokih temperaturah, imajo tudi ocvrte in pražene jedi. Bolj ustrezne so pečene in jedi z žara. Restavracije sicer imajo tudi ponudbo zdravih obrokov, kot je denimo mediteranska zelenjava na žaru, a po njenih navedbah očitno po takih jedeh študentje manj povprašujejo.
Kot še večji problem je izpostavila količino soli v študentskih obrokih. V vzorcih kosil so namreč ugotovili kar tretjino priporočenega dnevnega vnosa.
Študentje niso otroci
Na podlagi teh ugotovitev bodo ponudnikom podali priporočila za izboljšanje študentskih kosil. Petermanova pa je dodala, da odgovornost za svojo prehrano nosijo tudi študentje, saj jo izbirajo sami. Gostinci pa bi po njenih navedbah lahko zmanjšali porcije mesa, ocvrt krompirček pa bi lahko denimo nadomestili s parjeno zelenjavo.
V avtomatih vse več oreškov
V zvezi potrošnikov so v okviru projekta analizirali tudi ponudbo v avtomatih s prehrano na fakultetah po Sloveniji. Pri tem so po besedah Anje Zupan ugotovili, da prevladuje ponudba pijač, sladkih prigrizkov, v zadnjih dveh letih pa se je povečala ponudba oreškov, mlečnih izdelkov in sadja.
Največji problem so po njenih besedah še vedno sladke pijače, pa tudi vode z okusom, ki vsebujejo veliko sladkorja. Kljub temu se je v zadnjih dveh letih ponudba sladkih pijač v teh avtomatih zmanjšala, prav tako se je zmanjšala velikost embalaže teh pijač.
Po njenem mnenju ostaja problematična masa sendvičev, saj je prevelika in študentom nudi prevelik energijski zalogaj s preveč maščob. Tudi oreščki so po njenem mnenju pakirani v prevelikih količinah, saj se študenti težko uprejo, da ne bi pojedli cele vrečke. Vseeno pa obstajajo primeri dobre prakse, denimo na biotehnični fakulteti imajo avtomat s ponudbo sadja. Izpostavila je tudi avtomate, ki nakazujejo, katera hrana je zdrava izbira, en ponudnik pa nudi le lokalne izdelke.
