»Pri hiši je pletel že moj stari oče, jaz pa sem se te obrti naučil od svojega očeta Lojzeta. Najprej sem mu seveda pomagal, ga opazoval pri delu, potem pa sem začel še sam vezati šibce. Oče mi je sprva dajal bolj ostanke, da mu nisem uničil najboljšega materiala, tako da moji prvi peharčki seveda niso bili najbolj lični, a počasi sem dobival izkušnje in pri desetih letih sem že sam zapletel steklenico,« se spominja Janez Hočevar, ko klepetava v njegovi zidanici na Vinjem Vrhu, kjer ima shranjene številne pletarske izdelke: od košar, jerbasov, peharčkov, cekarjev do opletenih steklenic različnih velikosti.
NJEGOV IZDELEK TUDI V BRUSLJU
Nemalo peharčkov za kruh je naredil za razne gostilne, jerbasov in košar za društva podeželskih žena, pletene steklenice pa za cvičkarije, za razna vinogradniška društva, med drugim tudi za vinogradniško društvo Vinji Vrh – Bela Cerkev, katerega član je. V svojem vinogradu prideluje zlasti cviček, pa tudi šmarnico in kar nekaj priznanj s tekmovanj že visi v njegovi zidanici. Evropski poslanec Lojze Peterle, s katerim ga povezuje prijateljstvo, je njegovo »flašo« že odnesel tudi v Bruselj, na kar je Janez ponosen.
BO PRENESEL ZNANJE?
Pa je Janez svoje rokodelsko znanje prenesel na mlajši rod? Od vseh štirih otrok ima največ smisla za pletenje najmlajša hčerka Barbara, pravi naš sogovornik in upa, da mu to morda uspe pri kakem vnuku. Ima že dva. »Danes sem res menda edini v fari, ki to še počnem. Moj cilj ni zaslužek, pletem bolj za svojo dušo, ker znam in ker si mislim, da bo tako za mano ostal kak spomin. Dokler bom zmogel, bom vztrajal,« pove 64-letni Janez Hočevar, ki sicer poleg vrbja pri pletenju uporablja tudi koruzo.
