Kongresni gosti ob tem Ljubljano pojmujejo zelo pozitivno, saj bi se v prestolnico vrnilo 97 odstotkov vprašanih, kaže raziskava, ki jo je naročil Turizem Ljubljana. Kongresni turisti so visoko izobraženi posamezniki, v raziskavi jih je imelo 86 odstotkov dokončan magisterij ali doktorat znanosti. Dobra polovica vprašanih, 56 odstotkov, je pripadala srednji generaciji med 30 in 49 let, 65 odstotkov vprašanih pa je bila zaposlena v javnem sektorju.
Najbolje ocenjeni elementi kongresne ponudbe Ljubljane so bili občutek varnosti, prijaznost in gostoljubnost ljudi, čistoča in urejenost mesta ter kongresno osebje.
Z letalom …
Raziskavo so izvedli lanskega septembra med udeleženci štirih kongresov. Pokazala je, da je 81 odstotkov kongresnih udeležencev v Ljubljano prišlo z letalskim prevozom. Delež udeležencev, ki uporabljajo druge oblike javnega prevoza (vlak in avtobus), je nizek in znaša osem odstotkov, z avtom pa se jih pripelje 13 odstotkov. 73 odstotkov udeležencev ustvari v času kongresa od dve do štiri nočitve, povprečna dolžina bivanja vseh anketiranih kongresnih gostov je bila 3,97 dneva. 69 odstotkov kongresnih gostov je bilo med trajanjem kongresa nastanjenih v hotelih, 13 odstotkov je izbralo namestitvene strukture prek platforme Airbnb. Raziskovalci so ob tem poudarili, da so bile v času anketiranja hotelske in druge namestitve v Ljubljani nadpovprečno zasedene, in sicer med 90- in 98-odstotno.
Ključni dejavniki
Med tridnevnim mednarodnim dogodkom v Ljubljani kongresni gost v povprečju potroši 1482 evrov. 73 odstotkov vseh stroškov predstavljajo kotizacija, nočitve in prevoz do destinacije. 51 odstotkov anketiranih kongresnih gostov se udeleži enega do dveh mednarodnih dogodkov na leto. Ključni dejavniki, ki vplivajo na odločitev o udeležbi na dogodku, so za 85 odstotkov udeležencev priložnost za izobraževanje, za 84 odstotkov priložnost za mreženje, za 61 odstotkov dostopnost, za 50 odstotkov pa varnost destinacije. Tretjina kongresnih gostov bivanje na destinaciji podaljša, največkrat za dan ali dva.
