Kustos arheološkega oddelka PMPO Ivan Žižek je pojasnil, da so v muzeju nekaj arheološkega gradiva s trase nove avtoceste in njej vzporedne regionalne ceste v trajno hrambo prejeli že pred dvema letoma: »Gradivo, ki ga je predalo podjetje Arhos, je muzeološko obdelano; fizično inventarizirano in vneseno v digitalno inventarno knjigo.« V ptujsko-ormoškem muzeju od slovenjebistriškega podjetja PJP pravkar prevzemajo še drugi (ne pa tudi zadnji) »paket« arheološkega gradiva s trase avtoceste.
Bronasta doba in antika
Odstotek cene
Na Darsu so z izvajalci arheoloških raziskav sklenili tri pogodbe v skupni vrednosti 2,23 milijona evrov brez DDV. Arheološke raziskave so tako predstavljale dober odstotek vrednosti celotnega projekta.
Na multiperiodnem najdišču pri Tržcu so arheologi našli predmete tako iz bronaste dobe kot iz časa rimske antike. »Na tej lokaciji je bila raziskana tudi gomila, ki je imela iz kamna grajene stene ometane in poslikane z geometrijskimi freskami. Sneli so jih in prenesli v Restavratorski center v Ljubljani, kjer so jih utrdili, očistili in pripravili za nove posege. Ker za nadaljevanje konservatorsko-restavratorskih posegov, ki vključujejo tudi predstavitev, ni denarja, so jih prenesli v skladišče in bodo morale počakati na boljše čase,« je razložil Žižek.
Opozoril je, da na predajo muzeju čaka še celotno gradivo, pridobljeno z arheološkim raziskovanjem v okolici Podlehnika, in gradivo, pridobljeno z arheološkim raziskovanjem avtoceste Slivnica–Draženci. Ocenil je, da je vsega gradiva iz arheoloških izkopavanj pred gradnjo spodnjepodravske avtoceste okoli 100.000 enot, natančne številke ni mogel podati: »Razen informacije, kdo izkopava na področju delovanja našega muzeja, nismo vključeni v sprotno seznanjanje o vrsti gradiva in prav tako ne o količini pridobljenega gradiva.« Povedal je, da tega, ali so izvajalci arheoloških raziskovanj gradivo predali v celoti, v muzeju ne morejo vedeti: »Tukaj gre za zaupanje, saj nihče ne ve, kaj vse je bilo pri raziskovanju odkrito. Včasih se pojavi nemalo dvomov, saj lahko pride tudi do odtujitve, kot je bil primer v Makedoniji. Upam in verjamem, da se v Sloveniji to ne dogaja.«
Inventarna knjiga ni nikdar zaključena
V uredbi o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci–mednarodni mejni prehod Gruškovje so leta 2010 zapisali, da bo med gradnjo avtoceste kulturno dediščino treba varovati pred poškodovanjem in uničenjem.
Na podlagi izdanega kulturnovarstvenega soglasja morajo izvajalci arheoloških raziskovanj na področju delovanja muzeja celotno gradivo in dokumentacijo oziroma arhiv najdišča predati Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož (PMPO) v petih letih, v tem času morajo pripraviti tudi strokovna poročila. Žižek je razložil, kaj sledi akcesiji oziroma prevzemu gradiva in dokumentacije: »Od tukaj naprej je naloga muzejskih delavcev, da izpeljemo celotno inventarizacijo, ki vključuje fotografijo ali risbo predmeta in določitev začasnega prostora hrambe, ter nato predmet prenesti na stalno mesto hrambe. Vsak premik mora biti natančno zabeležen, saj mora biti vsakemu zaposlenemu predmet nato dostopen, da poda o njem vse informacije našim uporabnikom – javnosti. V matematičnem izrazoslovju: predmet ima dostopnost po horizontali in vertikali.«
Priznal je, da delo muzealcev pravzaprav nikoli ni zares končano: »Vsak predmet spremlja tudi terenska dokumentacija. To pomeni, da so pri vsakem predmetu zajeti tudi topografski podatki in stratigrafska enota. Obdelava vsakega predmeta je večplastna. Inventarna knjiga nikdar ni zaključena, saj je treba sproti vnašati različne podatke, kot so objave, izposoja za razstave, sprotna konservacija, restavratorski posegi ...«
Potrebovali so tudi štiri leta za obdelavo najdb
Arheolog Žižek je pojasnil, da se muzejski strokovnjaki z arheološkim gradivom prvič srečajo šele pri njegovi fizični predaji: »Takrat se pojavi nemalo težav, saj moramo zagotoviti depojske prostore, ki ustrezajo predpisanim standardom. Za te prostore mora poskrbeti ustanovitelj muzeja. Kolikor mi je znano, javnemu zavodu razen Mestne občine Ptuj nobeden od njegovih ustanoviteljev ni omogočil ustreznega prostora in opreme. Muzej namreč hrani tudi gradivo iz njihovih občin in zanje opravlja javno službo.«
V muzeju morajo poskrbeti tako za varno hranjenje dediščine kot za muzeološke obdelavo, a bodo to zagotavljali vse težje. »Zaradi kadrovske podhranjenosti na oddelku in povečanega obsega predanega gradiva – v kratkem pričakujemo prevzem gradiva s področja nekdanje vojašnice – se bodo zaostanki muzeološke obdelave začeli kopičiti. Na arheološkem oddelku letno obdelamo od 20.000 do 25.000 enot arheološkega gradiva in dokumentacije. Z zmanjševanjem zaposlenih na oddelku v zadnjih štirih letih lahko sami izračunate, kako dolgo bomo muzeološko obdelovali novo prevzeto gradivo,« je dejal Žižek.
Opozoril je še, da bo po spodnjepodravski avtocesti sledilo še več udarcev muzejskim depojem: »Prej ali slej bo muzeju predanih okoli 500.000 enot gradiva, ki ga je izkopal Center za preventivno arheologijo, enota Ptuj. Takrat se bodo spet postavila enaka vprašanja, če danes ne začnemo skupaj reševati ptujske arheologije.« Direktor PMPO Aleksander Lorenčič je zaključil: »Dejstvo je, da bomo prej ali slej imeli resne težave s sprejemanjem gradiva. Muzej nujno ter čim prej potrebuje nove in primerne depojske, delovne in razstavne prostore.«
