Če se gibljete v glasbenih vodah, pa ga najverjetneje celo zelo dobro poznate – je namreč član priljubljene skupine Matter, ki jo označujejo za svojevrstni glasbeni fenomen. Zdaj je Dacho, kot ga kličejo prijatelji, sprejel še en izziv: igra v novi slovenski seriji Gorske sanje.
Matter imajo največ oboževalcev na alternativni sceni, a Daria ne skrbi, da bi vloga v priljubljeni seriji ogrozila njegov status. »Mi nikoli nismo ločevali med popularno ali bolj alter sceno. Slabo je razmišljati tako, ker potem ti ne preostane nič drugega, kot da se zapreš v neko sobo in zavračaš vse, kar je preveč komercialno. Priložnosti za igro v tej seriji sem vesel, ker vem, da bom s tem pridobil ogromno izkušenj,« pravi. Ker nima formalne igralske izobrazbe, je zanj vsak začetek toliko težji, a so mu po drugi strani izzivi, za katere ne ve natančno, kako jih bo speljal, zelo všeč. »Poseben čar je, da na koncu lahko rečeš – vau, noro, uspelo mi je! Za marsikatero stvar si namreč lahko na začetku prepričan, da je ne zmoreš.«
Igra ga je zanimala od mladih nog. »Precej mladinskih filmov sem posnel že kot otrok, ko sem prišel v puberteto, pa sem zanimanje malo potlačil. K sreči so se stvari zdaj obrnile v pravo smer.« A zaradi serije ne bo trpelo njegovo glasbeno udejstvovanje, zatrjuje. »Naš tretji album je že končan, tako da imam ta trenutek čas, da se ukvarjam s serijo. Kar zadeva kombiniranje glasbenih nastopov in snemanje, pa bom že nekako. Saj je dosti dela, a sem res srečen, da sem tako zaposlen v času, ko mnogo ljudi težko dobi kakršen koli projekt, honorarji so nizki … To je velik privilegij.«
V Gorskih sanjah igra bodočega pilota Roka, ki se zaljubi v smučarko Matejo, na poti pa jima bodo poleg drugih ovir stala nesoglasja med njunima družinama. »Rok je še mlad, tudi če ne želi pokazati čustev, mu jih vidimo v očeh. Sčasoma pa naj bi postal 'klasičen moški', ki skriva svoja čustva – oziroma to družba pričakuje od njega. V tem smislu bo sam s seboj bojeval notranje boje,« pove o svojem liku. »S tem sem imel težave tudi sam – pri dvajsetih sem si želel biti čim bolj odrasel, izgubil sem otroka v sebi, zdaj, ko sem star dvaintrideset, pa sem ga spet našel in rečem lahko, da se počutim mlajšega kot takrat.« Morda se je zato odlično ujel s soigralko v seriji Vesno Ponorac, ki je od njega mlajša kar štirinajst let. Zaradi dobre energije med njima je bilo lažje odigrati tudi ljubezenske prizore, čeprav sta zasebno oba oddana. »Te stvari so zahtevne, a če se pogovarjaš o njih, jih je lažje speljati. Partnerju je seveda težko gledati take reči, ker so zelo intimne.« Pri tem niti to, da je Darijevo dekle Anja Drnovšek tudi sama igralka – gledali smo jo lahko v Usodnem vinu in Reki ljubezni – ne pomaga kaj dosti. »Ko sem jaz gledal njo v ljubezenskih prizorih, me je včasih prijelo, da bi se z glavo zaletel v zid, in verjamem, da bo imela zdaj tudi ona podobne občutke. Ne bom lagal, da se me te stvari ne dotaknejo,« se nasmehne. »A pač se pogovarjaš in ti je lažje. Pomaga pa seveda, če delaš z ljudmi, ki razmišljajo enako kot ti in razumejo, za kaj gre. Potem ni to nič groznega. Če ti pa nenadoma rečejo, da moraš ljubezenske prizore snemati z neko osebo x, pa je to lahko zelo težko tudi za telo. Telo namreč misli, da je res, ne moreš ga prelisičiti,« modro sklene.
