Zapori oziroma zavodi za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom so pravzaprav notranje organizacijske enote Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), organa v sestavi Ministrstva za pravosodje (MP). Matičnih zavodov je v Sloveniji sedem, nekateri od njih imajo tudi dislocirane oddelke. Zapori tako delujejo na 14 lokacijah po državi. Največji zapor je na Dobu, kjer moški obsojenci prestajajo kazni od leta in pol do 30 let, centralni zapor za ženske je na Igu, za mladoletnike pa v Celju. V regionalnih zavodih v Kopru, Mariboru in Ljubljani obsojenci prestajajo kazen do enega leta zapora in pol. Vsak zavod ima odprti, polodprti in zaprti oddelek, ki se med seboj ločijo po stopnji zavarovanja in omejevanja svobode gibanja, v okviru petih zavodov imajo še ločene oddelke za izvrševanje pripora. V zavodih morajo biti moški ločeni od žensk, enako mladoletne osebe od polnoletnih.
Vsak zapornik je lani državo mesečno stal do 2480 evrov.
80 evrov je lani znašal strošek oskrbovanega dne v slovenskih zaporih.
Ne morejo izbrati sami
Skupna kapaciteta vseh slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma je po evropskih merilih 1339 ljudi, a je bilo lani v povprečju dnevno zaprtih kar 1348. Trenutna zasedenost vseh slovenskih zaporov je 101,87 odstotka, lani je v povprečju znašala 100,5 odstotka. V Ursiksu so pojasnili, da je zasedenost presegala razpoložljive prostorske zmožnosti: »Najbolj zasedeni so bili zavodi Ljubljana, Koper, Dob, Maribor in oddelek Novo mesto. Najmanjša zasedenost je bila v Prevzgojnem domu Radeče, ki pa ga zaradi specifične populacije ni mogoče primerjati z drugimi zavodi in oddelki. V prevzgojni dom namreč razen mladoletnikov, ki jim sodišče izreče vzgojni ukrep oddaje mladoletnika v prevzgojni dom, ni dopustno nameščati drugih zaprtih oseb.«
Obsojenci si zapora ne morejo izbrati sami, v različne zavode jih napoti pristojno sodišče – po natančnih navodilih o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora. Težave s prezasedenostjo zaporov naj bi imelo tudi veliko tujih držav, so povedali v Ursiksu: »Svet Evrope je leta 2016 izdal Belo knjigo na temo prezasedenosti v zaporih s priporočili na tem področju.« V slovenskih zaporih zagato rešujejo tako, da obsojence in pripornike iz prezasedenih zavodov premeščajo v manj zasedene. »Izboljšanje bivalnih razmer poskušamo uresničiti predvsem z organizacijskimi spremembami – na način, da se zaprtim osebam iz zaprtih delov in pripora omogoči časovno več bivanja zunaj bivalnih prostorov (v skupnih prostorih, na hodnikih in podobno),« so razložili v Ursiksu.
Trenutna zasedenost vseh slovenskih zaporov je 101,87 odstotka.
Niti luksuzni hotel …
Na MP so dejali, da v javnosti pogosto zasledijo nasprotujoče si trditve o slovenskih zaporih, ki ne odražajo realnih razmer: »Naši zapori niso niti luksuzni hoteli niti srednjeveška ječa. Marsikateri izmed njih je prezaseden, prisotno je tudi pomanjkanja spremljajočih, nebivalnih prostorov za izvajanje različnih aktivnosti in programov.« Na nujnost izboljšanja prostorskih razmer v slovenskih zaporih so pristojne institucije opozorile že večkrat, so povedali: »Še posebej varuh človekovih pravic ter Odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ravnanja ali kaznovanja pri Svetu Evrope. Dodatno so na to opozorile tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, saj je Republika Slovenija zaradi prostorskih razmer v ljubljanskem zaporu že bila primorana izplačati odškodnine.«
Slovenska zakonodaja sicer dopušča tudi tri alternativne možnosti prestajanja kazni zapora (delo v splošno korist, hišni zapor in zapor ob koncu tedna), s katerimi je mogoče prostorsko stisko v zaporih nekoliko omiliti. V Ursiksu so pojasnili, da o teh možnostih odloča sodišče: »Kazenski zakonik opredeljuje, da se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dnevih, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.« Poleg zasedenosti dodaten izziv predstavlja še dejstvo, da večina zaporskih stavb ni bila grajenih za namen zapora, zato tudi razpoložljive kapacitete sodobnim zahtevam izvrševanja zaporne kazni in pripora preprosto ne ustrezajo več …
Število zaposlenih
Na prvi dan tega meseca je bilo v vseh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu skupaj zaposlenih okoli 860 javnih uslužbencev.
Prihodnje leto
Izboljšanje razmer tako za zaprte osebe kot za zaposlene si na MP obetajo z novogradnjo ljubljanskega zapora v Dobrunjah ter obnovo in dograditvijo ženskega zapora na Igu. Novi moški zapor naj bi začeli graditi prihodnje leto in ga dokončali leta 2021. Po projektni dokumentaciji naj bi nova stavba zagotovila dodatne kapacitete za 388 ljudi, kar bi za zdaj moralo zadoščati. Projekt so lani z javnim odprtim arhitekturno-krajinskim natečajem že izbrali, iz državnega proračuna naj bi zanj šlo 64 milijonov evrov z DDV. Trajnostni, skoraj ničenergijski objekt bodo postavili ob vzhodni ljubljanski obvoznici in Litijski cesti. Stavbo z okoli 20.305 kvadratnimi metri površin bo obdajalo še 4,6 hektarja zemljišč. Zaposlenim in zapornikom bodo na voljo prostori za izvajanje spremstev, začasno namestitev, sprejem in odpust, popis, obiske, delo zaprtih oseb, orožarna, upravni prostori in bivalni prostori s sprehajališči in igrišči, izobraževalni center ... Uredili naj bi še zdravniške ordinacije in bolniške oddelke, prostore za izvajanje verskih dejavnosti in skupinske dogodke, prodajalno, telovadnico, knjižnico in čitalnico, prostore za izobraževanje, kuhinjo s pekarno, jedilnico, pralnico, sušilnico, likalnico, šivalnico ...
Prekrižanje načrtov?
Prenovili in dozidali naj bi tudi edini slovenski ženski zapor v gradu na Igu, kapacitete naj bi se s tem povečale s 103 na 140 ljudi. Dela naj bi stekla prihodnje leto, zaključila bi se leta 2020. Tudi ta projekt so na MP že izbrali, ocenjena vrednost investicije je okoli 40 milijonov evrov z DDV. Za posodobitev zapora bosta potrebni prenova iškega gradu in novogradnja v njegovi neposredni okolici. Grajsko poslopje s parkom je sicer zaščiteno kot kulturna dediščina, zato bodo dela potekala v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, potrebne bodo tudi arheološke raziskave. Na MP so zato že napovedali: »Večje najdbe, ki v okviru predhodnih raziskav niso bile najdene, lahko pomenijo odstopanja tako od ocenjene vrednosti investicije kot tudi od terminskega plana realizacije projekta zaradi otežene gradnje ali dodatno potrebnih raziskav. Novogradnja bo sledila usmeritvam po skoraj ničenergijski stavbi, energetska prenova gradu pa bo potekala v skladu z možnostmi.« Tako z novim zaporom v Dobrunjah kot z obnovljenim zaporom na Igu bi poleg zadostnih prostorskih kapacitet za zapornike zagotovili tudi številne prostore, nujne za izvrševanje zapornih kazni in pripora, ki jih na trenutnih lokacijah nimajo. Na MP so poudarili: »Dobre bivalne razmere so osnova za uresničitev našega poslanstva – zagotavljanje resocializacije zaprtih, pri čemer je v ospredju zagotavljanje in ohranjanje njihovega dostojanstva. Za družbo, zaprte osebe in zaposlene bomo tako po dolgih letih prizadevanj pridobili sodoben, varen, human, vključujoč in resocializacijsko usmerjen zapor na obeh lokacijah.«
