Upravno sodišče je namreč decembra lani izdalo začasno odredbo, da mora do pravnomočnega zaključka postopkov Ahmad Šami ostati v Sloveniji, vrhovno sodišče pa je konec januarja to odredbo odpravilo. Šamijevi zagovorniki so zoper to odločitev vrhovnega sodišča vložili pritožbo na ustavno sodišče.
Šami je namreč februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija lani zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
Ta se je iztekel 23. februarja letos, zaradi česar so Šamijevi zagovorniki prepričani, da je Slovenija postala pristojna za obravnavo njegove prošnje za azil. Na notranjem ministrstvu pa so sprejeli odločitev, da imajo za deportacijo na voljo dodatnih šest mesecev, Šamiju pa so sporočili, da njegove prošnje za azil ne bodo obravnavali.
To je sedaj sklenilo, da ustavne pritožbe ne bo sprejelo v obravnavo, saj niso izpolnjeni pogoji iz zakona o ustavnem sodišču. Ta namreč določa, da ustavno sodišče pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Po mnenju ustavnih sodnikov namreč ne držijo očitki pritožnika, da mu po predaji Hrvaški ne bi bila več zagotovljena presoja okoliščin, ki so nastale po izdaji dublinskega sklepa in naj bi po mnenju pritožnika vplivale na določitev odgovorne države članice EU. Ne držijo tudi očitki pritožnika, da mu ob morebitnem uspehu v upravnem postopku ne bi bila več zagotovljena vrnitev v Slovenijo. Država bi ga bila namreč dolžna na podlagi dublinske uredbe ponovno sprejeti, menijo ustavni sodniki.
Šami je v pritožbi tudi zatrjeval, da mu po predaji Hrvaški ne bi bila več zagotovljena vsebinska presoja sorazmernosti posega v pravico do zasebnega življenja, a ti očitki po mnenju ustavnega sodišča ne držijo.
Prav tako je Šami zatrjeval, da bi predaja pomenila nastanek težko popravljive škode, ker naj bi mu bilo s tem onemogočeno dejavno sodelovanje v upravnem postopku v Sloveniji. Ker pa teh razlogov ni uveljavljal v predlogu za izdajo začasne odredbe, ustavno sodišče teh razlogov ni moglo upoštevati pri presoji, je še navedeno v obrazložitvi.
Vrhovno sodišče sicer ni presojalo vprašanja, ali je v Šamijevem primeru mogoče odločati o predlogu za uporabo diskrecijske klavzule, ki jo je podal tožnik. O tem bo vrhovno sodišče lahko odločalo le na podlagi morebitne revizije zoper sodbo sodišča prve stopnje. Ministrstvo za notranje zadeve je sicer že februarja potrdilo, da so vložili zahtevo za revizijo odločitve upravnega sodišča.
Proti njegovi predaji Hrvaški sta se sicer novembra lani zavzela civilna družba in tudi del politike, pri čemer so opozarjali, da gre za enega najboljših primerov integracije beguncev v slovensko družbo. Predajo so tako začasno preprečili, Šami pa je vložil novo prošnjo za azil. Novembra lani je vložil tudi posebno vlogo, v kateri je predlagal, naj Slovenija v njegovem primeru uporabi diskrecijsko klavzulo. Ministrstvo je vlogo zavrnilo, Šami pa je sprožil upravni spor.
