Različni poklici so se izmenjevali pred vladno palačo. Padlo je nekaj hudih besed. Morda nepremišljenih in neupravičenih, ali pa tudi ne. Med drugim je bilo rečeno, da je v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani 315 sester več kot v primerljivi dunajski bolnišnici AKH. Kako je to mogoče, smo se vprašali in šli po sledi te izjave, ki jo je na javni televiziji izrekel predsednik sindikata Fides v UKC Ljubljana, dr. Milenko Stanković.
Izjavo doktorja Stankovića je naslednji dan potrdil še novi predsednik sveta UKC Jože Golobič. Nekateri menijo, da ga je voditelj Odmevov Slavko Bobovnik nepripravljenega preprosto »namočil« s to nepričakovano trditvijo in je še sveži predsednik sveta le prikimal. Jože Golobič oziroma Lucija Mak Uhan iz Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana nam je na našo prošnjo, naj izjavo še enkrat potrdi in pojasni, odgovorila, da naj se obrnemo na UKC in da s tem ne bi obremenjevali predsednika sveta. Kakorkoli, takšne izjave je treba vzeti resno, zato smo poklicali Jelko Mlakar, predsednico Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki je prav tako zaposlena v UKC Ljubljana.
300 zdravnikov premalo!
Kako je prišlo do obiska dunajske bolnišnice? Nevenka Brolih nam je pojasnila, da se je UKC že dolgo primerjal z AKH. Svet zavoda jih je tako poslal na ogled, da dobijo vtis in naredijo resnično primerjavo. To njihovo poročilo je dobil tudi dr. Stankovič. »V njem res piše, da je tam 300 sester več, a v isti sapi je bilo povedano, da je pa pri nas toliko zdravnikov manj kot na Dunaju. Ležalna doba naših bolnikov pa je krajša kot v avstrijski bolnišnici.« Monika Ažman: »Če je zdravnikov manj, mora to razliko nekdo opraviti – in opravijo jo dobro usposobljene medicinske sestre. Naše področje dela širimo, ker nas v to silijo potrebe bolnikov, napredek znanosti, tehnologije in odziv na te potrebe. Za težkega bolnika je pri nas zagotovo prav tako dobro poskrbljeno kot na Dunaju. Ali kjerkoli drugje. Tu je prispevek slovenskih medicinskih sester zelo dober, gremo v korak z najrazvitejšo zdravstveno nego.«
»Te izjave me motijo že nekaj let,« nam je povedala. »Tisti, ki primerja Avstrijo in Slovenijo, primerja jabolka in hruške. V Sloveniji imamo zagotovo primanjkljaj diplomiranih medicinskih sester – tako glede na število prebivalcev kot glede na število zdravnikov. In pri nas med medicinske sestre prištevamo tudi srednje medicinske sestre in bolničarje, tako da metodologija z avstrijsko ni primerljiva, ker ni poenotena. To so neprimerljive zgodbe. Medicinskih sester pri nas zagotovo ne more biti preveč. Redno tudi poročamo o njihovem številu v OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, op. a.), kvečjemu so preobremenjene in jih je premalo.«
300 preveč
Za potrditev izjave v Odmevih in dodatna pojasnila smo prosili dr. Milenka Stankovića, predsednika Fidesa v UKC Ljubljana: »Imate prav glede moje izjave. Poročilo so pripravili zdravniki in tudi sestre za eno izmed sej sveta zavoda. Vse te podatke lahko prosto preverite na internetu. V poročilu oziroma primerjavi dunajske in naše bolnišnice se mi ne zdi pomembno, da je več sester, ampak z našega gledišča za primerljivo število bolnikov absolutno premalo zdravnikov.«
Vseeno nas je zanimalo, kaj bosta o teh podatkih povedali še Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, in Nevenka Brolih, glavna medicinska sestra v UKC Ljubljana.
300 premalo
Nevenka Brolih nam je takoj razjasnila dilemo: »Če gledamo gole številke, je pri nas res prikazanih 315 medicinskih sester več. A bolnišnica na Dunaju (AKH) šteje samo medicinske sestre, pri nas pa se poleg njih v to število štejejo tudi bolničarji, ortopedski tehnologi, mavčarji, babice, reševalci ... Vsi ti so iz števila dunajske bolnišnice izvzeti. Na spletni strani zaposlitve AKH so medicinske sestre in zdravstveni asistenti ločeni. Na podlagi tega lahko celo rečem, da imamo mi manj medicinskih sester kot oni. Prav tako je različno slovensko in avstrijsko izobraževanje: oni imajo več različnih profilov medicinskih sester. Medicinske sestre v Avstriji delajo izključno z bolnikom. Vse podporne dejavnosti – naročanje zdravil, perila – izvajajo in dostavijo zdravstveni asistenti na oddelek. Pri nas pa medicinske sestre hodijo v spremstvo kritičnih bolnikov in počnejo še mnoga druga dela. Izračun nam kaže, da na hospitalnih oddelkih Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana potrebujemo še 300 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov.«
Najzahtevnejši bolniki
Poklic prihodnosti
Delo medicinske sestre so uvrstili med poklice prihodnosti. V Nemčiji so napovedali, da bo leta 2050 vsak sedmi Nemec zaposlen v zdravstvu.
Bolnišnico na Dunaju so obiskali tudi sami, a le za en dan: »Pravo sliko si lahko ustvariš, ko si tam najmanj en teden ali vsaj štirinajst dni. Ogledali smo si oddelke in pripravili poročilo, primerjali organizacijo dela, a je zgolj v enem dnevu zelo težko potegniti sklepe. Naši zdravniki sicer zelo veliko hodijo v tujino in vidijo razlike. V Avstriji so določena dela in naloge začele medicinske sestre prevzemati šele zdaj, mi pa že davno, na primer intravenozno terapijo. Oni imajo specializacije, mi pa ne.«
In še: »V UKC Ljubljana je diplomiranih sester 49 odstotkov, 51 pa zdravstvenih tehnikov. Tehniki skrbijo za temeljne življenjske aktivnosti, kot so osebna higiena, prehranjevanje, spanje, počitek ... Veliko njihovih del pa se prekriva.« »Zato je nerodno,« dodaja Monika Ažman, »da pošiljamo v svet številke, koliko nas je. Poročamo tudi OECD, tako o številu diplomiranih sester kot številu tehnikov in bolničarjev negovalcev. Mi vsi smo velika družina zdravstvene nege. UKC Ljubljana sprejema res najzahtevnejše bolnike, z najzahtevnejšimi postopki, zato potrebujemo najbolj izobražen kader.«
Čakalne vrste
Obe sogovornici smo vprašali, zakaj je v ljubljanskem UKC daljša čakalna dobra kot v avstrijskem. V poročilu so razlike ogromne. Seveda to ni krivda njunega resorja, a vseeno. Monika Ažman ni optimistična: »Na čakalne vrste mi res nimamo vpliva. A populacija se stara, čedalje več je napotitev in zahtevnih obravnav. Nekje bi jih sicer lahko odpravili, a mislim, da jih v celoti ne bomo nikdar.« Nevenka Brolih pa je opozorila: »V zdravstveni negi moramo zagotavljati kakovostno in varno oskrbo. In dobro delo v timih. Zato s temi primerjalnimi številkami vnašamo samo nemir. Mi vemo, da nas ni dovolj, da delamo preko vseh zmožnosti, da so kolegice izčrpane, da naredijo vse, kar morajo, in še več.«
Več zanimivih vsebin pa lahko najdete v tekoči številki revije Zarja.
