Ministrica komisarki

Neposredno Violeti Bulc: Slovenija nezadovoljna z nadzorom na notranjih mejah

R.T.
25. 2. 2018, 17.00
Posodobljeno: 25. 2. 2018, 17.00
Deli članek:

Skupaj sta sedli ministrica za notranje zadeve in evropska komisarka. Govorili sta o aktualnih temah.

Bobo
Največ pozornosti sta namenili predlogom sprememb Schengenskega zakonika in Dublinske uredbe.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in evropska komisarka Violeta Bulc sta največ pozornosti namenili predlogom sprememb Schengenskega zakonika in Dublinske uredbe.

Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrica se je srečala z evropsko komisarko Violeto Bulc.

Škodi kredibilnosti Evropske unije

Slovenija je, kot je dejala Žnidarjeva, nezadovoljna z dejstvom, »da je v Evropski uniji in schengenskem območju že več kot dve leti vzpostavljen nadzor na notranjih mejah. To ovira prost pretok oseb, povzroča gospodarsko škodo, negativno vpliva na sodelovanje med ljudmi, ki živijo v obmejnem pasu, in škodi kredibilnosti EU«. Ministrica sicer nadzoru na notranjih mejah kot ukrepu sicer ne nasprotuje, »pač pa njegovi nenamenski, neproporcionalni in neutemeljeni uporabi na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo«, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve in zapisali, da temu slednemu pritrjujejo tudi statistični podatki. Število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje še vedno ostaja na nizki ravni – v lanskem letu so avstrijski varnostni organi vrnili 39 tujcev, ki so v Avstrijo nezakonito vstopili iz Slovenije.

Azilni sistem

Ministrica in evropska komisarka sta govorili tudi o reformi skupnega evropskega azilnega sistema, »ki jo Slovenija podpira«. Po ministričinem mnenju je pomembno, da »na evropski ravni dobimo sistem, ki bo bolje prilagojen trenutnim izzivom in bo omogočal državam članicam učinkovito delovanje v primeru povečanega migracijskega pritiska«. Slovenija je kot rešitev za zastoj pri reformi predlagala izločitev kriznega mehanizma iz predloga Dublinske uredbe v poseben zakonodajni akt, »ki dopolnjuje skupni evropski azilni sistem in temelji na Direktivi o začasni zaščiti«. »Tako Slovenija predlaga pristop, po katerem v Dublinski uredbi še vedno uredimo delovanje v »normalnih« in »povečanih« okoliščinah, krizne situacije pa prepustimo zunanjemu mehanizmu, to je mehanizmu začasne zaščite,« so še sporočili z ministrstva.