Novice Svet24

V vrh slovenske politike se je Drnovšek dvignil kot meteor. Čeprav mu skoraj nihče ni pripisoval možnosti za zmago, je bil v nestanovitnih časih aprila 1989 izvoljen za predstavnika Slovenije v predsedstvu nekdanje SFRJ. 

Po raziskavah se Drnovšek uvršča na prvo mesto kot najboljši premier. V raziskavi Vox Populi ga je za najboljšega premierja označilo 45 odstotkov anketiranih. Z velikim zaostankom za njim sta Janez Janša in Borut Pahor s 13 odstotki.

S 57 odstotki je premagal favorita Marka Bulca, ki je pozneje povedal, da so mu celo prijatelji dejali, da je bilo bolje tako, ker sam ne bi mogel ostati tako miren kot Drnovšek. Ob osamosvojitvi se je Drnovšek za dve leti umaknil iz politike. Po padcu Demosove vlade, k dokončnemu razpadu katere je pripomoglo pomembno vprašanje privatizacije, je LDS leta 1992 popeljal do prve zmage. Leta 1994 pa je kot nadstrankarski predsednik v štiri stranke povezal združeno LDS kot njen nadstrankarski predsednik in jo leta 1996 popeljal do druge zmage. Vse od takrat je s polletno prekinitvijo leta 2000 do leta 2002 ostal predsednik vlade. Pri tem je na vseh volitvah na katerih je nastopil slavil. Ponovitev zmagoslavja na strankarskih volitvah pozneje ni uspel ponoviti noben politik. Za Drnovška je bil v teh letih značilen pragmatičen in premišljen slog vladanja, odločitve je sprejemal po temeljitem premisleku.

Bobo

Nepravični odnosi

V času osamosvajanja je Slovenijo veliko težav čakalo tudi na gospodarskem področju. Pri tem je gotovo pomembna vloga pripadla tudi Drnovšku. Manj poznano je, da je v osemdesetih doktoriral na ekonomski fakulteti iz teme, ki se je ukvarjala z vlogo dolžniške krize in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri razpadu Jugoslavije.

Reuters

Drnovšek je veljal za velikega ljubitelja psov. Njegov pes Artur se je z njim celo znašel v predvolilni kampanji.

V njej je ugotavljal, da je IMF zastopnik svetovnega izkoriščevalskega kapitala, ki deluje v interesu najmočnejših držav članic, najrazvitejših držav članic, ki so obenem tudi upnice in kot take zainteresirane za pomoč dolžnicam po njim naklonjenih pogojih. »Naša uvodna razmišljanja se nagibajo k opredelitvi, da je IMF institucija, ki prvenstveno skrbi za ohranjanje obstoječih svetovnih finančnih odnosov. Nismo pa mnenja, da so ti odnosi pravični,« je Drnovšek zapisal v svoji doktorski disertaciji.

Postopne spremembe

Ob spremljanju reševanja zadolženih držav (na primer Grčije) vidimo, da so njegove analize aktualne tudi danes. Precej verjetno pa je slovenski razvoj v devetdesetih tudi zaradi njegovega znanja potekal na bolj premišljen način. Država se tako v teh letih ni pretirano zadolževala. Njegova vlada pa je s postopnimi, gradualističnimi spremembami, tudi zaradi močnih sindikatov, ki so se na ulicah borili za svoje pravice, poskrbela, da država ni šla po poti ostalih vzhodnih držav, ki so s šok terapijami uvajale najbolj brutalno verzijo kapitalizma, ki je močno prizadela večino prebivalstva.

Reuters

Morda najznamenitejše so Drnovškove besede iz leta 1998, ko je opravljal funkcijo premierja. Ob vloženi ustavni obtožbi in pozivih k odstopu je dejal: "Kaj bi prinesel moj odstop? Gospodje, vsi, ki me pozivate k odstopu, ki me napadate, gospodje iz opozicije, saj se boste potem pobili za moje nasledstvo." 

Na podlagi sindikalnega pritiska je bil leta 1994 ustanovljen še danes delujoči Ekonomsko-socialni svet. Ključni razlog zanj pa so bile danes spet aktualne zahteve po dvigu plač, ki so v tistem obdobju nato rasle nekoliko hitreje, kar je omogočilo izboljševanje standarda ljudem. Do leta 2004 so vlade pod vodstvom LDS sledile politikam polne zaposlenosti, ohranjanja državnega lastništva v podjetjih, ki je državi omogočalo večje prilive. LDS-ova zgodba se je dve leti po Drnovškovem odhodu s članstvom v zvezo Nato in EU izpela. Slovenija pa je dobila Janševo vlado, ki je naredila neoliberalni zasuk. Tovrstne politike so od takrat bolj ali manj radikalno zagovarjale vse vlade, zaradi česar od takrat standard prebivalstva ne narašča več s takšno hitrostjo kot v devetdesetih letih. Tudi v medijih večinsko od takrat prevladuje zmotno stališče, da drugačen razvoj ni možen in da bi bile politike, ki bi bolj sledile interesom ljudi nemogoče, ker bi preveč obremenjevale državno blagajno. Prav odsotnost drugačnih politik danes na oblast v različnih predelih sveta vodi populiste in skrajne desničarje, ki nezadovoljstvo ljudi izkoriščajo za večanje svoje priljubljenosti s širjenjem sovraštva.

Bobo

Nasledil Kučana

Na predsedniških volitvah leta 2002 je Drnovšek v drugem krogu premagal takratno vrhovno državno tožilko Barbaro Brezigar. »Začenja se novo obdobje, tako zame kot za državo,« je dejal po objavi rezultatov volitev. Tako je nasledil dolgoletnega predsednika države Milana Kučana, s katerim pogosto nista bila v najboljših odnosih. V eni izmed razkritih ameriških diplomatskih depeš smo lahko prebrali, da je Drnovšek kot pozitivno za medijski svet označil dejstvo, da je Kučan odšel s političnega prizorišča. V depeši pa je izražal tudi pozitivno mnenje o prvih sto dneh vlade Janeza Janše. Njemu naj bi z nasveti pred volitvami, očitno razočaran nad stanjem v nekdaj njegovi LDS, celo sam pomagal priti na oblast.

Duhovna in politična preobrazba

Mediaspeed

Ob razkritju je Drnovšek dejal, da kar 23 let zaradi spleta okoliščin in usode nista vedela drug za drugega.

Leta 1999 so Drnovšku odkrili raka na ledvicah, zaradi česar so mu eno ledvico odstranili. Dve leti pozneje so mu na pljučih in jetrih odkrili nove metastaze. Kot naj bi včasih dejal, mu je po njegovem mnenju bolezen povzročila takratna naporna koalicija z ljudsko stranko, ki sta jo takrat vodila brata Podobnik.

Proti bolezni se je nemočno boril tudi z alternativnimi načini zdravljenja. Svojo duhovno preobrazbo je pospremil z izdajo duhovnih knjig Bistvo sveta in Misli o življenju in zavedanju, ki sta bili prodajni uspešnici. Ta preobrat pa se je poznal tudi na njegovih političnih stališčih in dejanjih, v katerih je, kot se zdi, čeprav tega ni izrekel, kritično pogledal tudi na svoje politično delovanje. Njegovo pragmatičnost in premišljenost je v politiki zamenjala iskrenost, neposrednost in odkritost.  

V teh letih se je vrnil k svojim izhodiščem iz doktorata in zagovarjal bolj uravnotežen in pravičen razvoj. Veliko bolj kritičen je postal do vladanja Janše, ki ga je označil za princa teme. Opozoril je na humanitarne krize (predvsem tisto v Sudanu) in na okoljska vprašanja ter ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj, ki ga nameravajo prav v teh dneh zapreti, saj je po njegovi smrti zamrlo.

Drnovšek je umrl na svojem skromnem domovanju na Zaplani dva meseca po tem, ko je predsedniško funkcijo predal Danilu Türku. Da je vedel, da se približuje koncu je postalo jasno po tem, da po smrti njemu ljubega psa Brodija, ni želel kupiti novega psa. Kot je v pogovoru dejal prijatelju in sodelavcu Mihi Kozincu, je namreč dejal, da ne bo živel več tako dolgo, da bi lahko imel še enega psa.

Drnovšek leta 2006 ni želel podpisati zakona o azilu, ker je omejeval njihove pravice. Ker ni imel druge možnosti, je naposled pristal na podpis. Cerarjeva vlada pa je pozneje še mnogo bolj omejila pravice beguncev. Le kaj bi si Drnovšek danes mislil o gradnji zidov, postavljanju rezilnih žic in še mnogo bolj rigorozni zakonodaji? 

Mirni in premišljeni pogovori

Upokojeni profesor in nekdanji rektor Stanislav Pejovnik se Drnovška, od katerega je prevzel vodenje gibanja, spominja kot zapletenega človeka, ki je imel vrsto interesov. Po njegovih besedah mu ni bilo preprosto zlesti pod kožo in ga pripraviti do tega, da bi se v celoti sprostil in razkril vse svoje misli. »A pogrešam tišino. Vse, kar se mi je dogajalo z njim, je bilo mirno, z veliko tišine in nič hrupa. Nobenega vpitja, prepiranja ali gromoglasnih in napihnjenih izjav,« je dejal Pejovnik in dodal, da je zdaj, kot se mu zdi, prej omenjeni »hrup« neznosen. Pogovor z Drnovškom je bil po njegovih navedbah nekaj premišljenega, kar je zahtevalo zelo visoko koncentracijo. Drnovšek je, kot pravi Pejovnik, zelo upošteval znanost in znanje, veliko bolj, kot si ljudje mislijo. On je vedel, »da je znanje tisto, kjer ima Slovenija veliko prednost ali lahko veliko izgubi«.

"Neponovljiv, zunajserijski politik"

bobo

Eden izmed njegovih najtesnejših sodelavcev Gregor Golobič o njem govori z izbranimi besedami. Kot pravi, je bil poseben človek, zunajserijski politik, odprtega duha in s kapaciteto razumevanja ter komuniciranja, kakršne ne prej in ne pozneje nismo imeli priložnosti videti.

Drnovšek je po Golobičevem mnenju izstopal v svoji enkratnosti, bil je zelo samosvoj, nekakšen politični samotar. Po njegovih besedah se je zelo malo oziral na piarovske efekte, imel je začrtano predstavo, kaj je dolžnost politika in kaj se pričakuje od državnika, temu pa je podredil vso svojo dejavnost.

»Večina političnih strank ne dosega tega standarda, ločevanja med stranko in državo, kot je to zmogel, uvedel in pri tem vztrajal Drnovšek,« je poudaril Golobič in izpostavil tudi njegovo izjemno privrženost dialogu. »Ko je bil na vrhuncu moči, ko je bil nesporen vladar, zaporedoma zmagoval na volitvah in povečeval rezultat, vpliv in moč, se ga ni nihče bal. Ne v politiki ne v gospodarstvu in ne v medijih,« je poudaril in dodal, da je bil tudi vedno korak pred duhom časa. Obenem tudi sam priznava, da so bile okoliščine takrat drugačne: »Okoliščine, v katerih je Drnovšek razvil svoj potencial in dal od sebe vse to, kar je dal, so neponovljive, kot je neponovljiv tudi on sam,« je še dodal Golobič.

Del zapisa v katerem je Drnovšek okrcal politike

Kaj si želimo? 
Mirno in zadovoljno življenje. 
Si želimo prepirov in podtikanj? 
Nikakor ne. 

Zakaj je potem v naši politiki toliko podtikanj in negativnosti? 
Ker imamo toliko neuravnoteženih politikov. 
Zakaj so takšni? 
Ker ne znajo biti dobri.

Pa jim lahko na kak način pomagamo? 
Lahko, le potrpežljivi moramo biti z njimi. Tako kot z malimi otroki. 
Pa jih bo potem srečala pamet? Bodo postali bolj zreli in uravnovešeni?
Nekateri bodo, drugi pa bodo od samih negativnosti še zboleli.

Torej se nam morajo še smiliti? 
Res so prav ubogi, njihova duša je bolna. 

Bobo