Stranka modernega centra (SMC) je v parlamentarno proceduro vložila Zakon o konoplji, kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC, s katerim želijo popolnoma legalizirati pridelavo in predelavo konoplje za rekreativne namene.
Zakon je spisala zunajparlamentarna stranka Pirati, ki mu je v podporo s peticijo zbrala tudi nekaj več kot 18 tisoč podpisov. »Naš zakon prinaša popolno legalizacijo in regulacijo. V prvi vrsti konopljo in kanabis izvzemamo iz sheme prepovedanih drog in v bistvu dodajamo nov nadzor in novo regulacijo,« pojasnjuje Rok Andrée, sekretar Piratov.
Njihov predlog dopušča posamezniku do tri kvadratne metre strnjene gojitvene površine za osebno uporabo, pri čemer ni treba pridobiti posebne gojitvene licence. Posameznik pa brez posebne licence za prodajo svojega pridelka ne bo smel prodajati naprej. Kdor bo želel rastline gojiti na desetih kvadratnih metrih površine, bo moral za ta namen pridobiti licenco za malega proizvajalca, ki le temu dovoljuje tudi prodajo.
Pirati so zakon vložili prek stranke SMC oziroma njenega podmladka Krog mladih SMC. Ta je že »leta 2016 na programskem kongresu sprejel sklep, da podpira legalizacijo konoplje tako v medicinske kot v rekreativne namene«, nam je pojasnil Nejc Šporin, predsednik Kroga mladih SMC. Zakon je šel v zakonsko proceduro s podpisi 21 poslancev SMC. Šporin sicer ocenjuje, da bo »podpore v državnem zboru dovolj in bi zakon lahko sprejeli«.
Levica za, Desus proti
»To nam vliva veliko upanja. Tudi stranka SD je namignila, da bo podprla zgodbo, pričakujemo še podporo nekaterih drugih,« je prav tako optimističen pirat Andrée. Načelno podporo zakonu so predlagatelji našli tudi zunaj koalicije. »V Levici pozdravljamo vsak predlog, ki gre v smer ureditve področja in v smer popolne legalizacije,« so na naše vprašanje odgovorili v opozicijski Levici. Naj bi pa podporo že odrekla koalicijska stranka Desus, ki na naše poizvedbe sicer ni odgovorila.
Socialni demokrati (SD) politično igro igrajo na več nivojih. Sicer odgovarjajo, da jih veseli, »da se je tudi največja koalicijska stranka pred iztekom mandata odločila rabo kanabisa za nemedicinske namene urediti na zakonski ravni«, vendar pri tem v proceduro pošiljajo lasten zakon, ki pa predvideva le legalizacijo konoplje za medicinske namene.
SD s predlogom legalizacije medicinske konoplje
Njihov predlog je precej bolj restriktiven in pridelavo dopušča le pod strogimi pogoji, ki bi jih uveljavljala še neobstoječa Agencija za medicinske droge. Gojitelj mora za potrebe pridelave pridobiti dovoljenje, ki ga lahko pridobi le, če ima z izdelovalcem zdravil sklenjeno pogodbo o obveznem odkupu vse pridelane droge. Z drugimi besedami, pridelovalec konoplje ne bo smel predelovati, sklenjeno pa bo moral imeti pogodbo za odkup z lekarno, ki bo edina imela pravico do predelave konoplje v zdravilo. »Tako bi končali odvisnost od uvoženih zdravil na osnovi konoplje in kanabisa, zdravnikom in bolnikom pa bi omogočili dostop do varnih zdravil,« trdijo v SD.
Niti Šporin niti SD teh dveh zakonov ne razumejo kot protipredlogov, ob katerih bi se lomila politična kopja, temveč kot zakona, ki se vzajemno dopolnjujeta. Zato ni izključeno, da bi državni zbor z vzajemno podporo predlagateljev podprl kar oba.
Do 45 milijonov evrov iz trošarine?
Pirati se v uvodu svojega zakona sklicujejo na podatke Statističnega urada RS, po katerih ilegalni promet izdelkov z višjo vsebnostjo THC v Sloveniji dosega vsaj 20 milijonov evrov. Andrée ocenjuje, da bo legalizacija po najbolj pesimistični oceni v državni proračun iz naslova trošarine prinesla »15 milijonov evrov na leto, medtem ko so stroški izvajanja tega zakona dva milijona evrov na leto«.
»Naši izračuni sicer kažejo, da se realno lahko pogovarjamo o 35–45 milijonih evrov novih proračunskih sredstev. Marsikateri poznavalec črnega trga pravi, da se vrednost trga giblje blizu 150 milijonov,« nadaljuje Andrée in poudarja, da zakon predvideva, da se iz teh proračunskih dohodkov delno napajajo preventivni in kurativni programi, preostalo pa bi šlo v državno malho.
Kakšna bo trošarina?
»Trenutno v zakonu piše 15 ali 20 evrov trošarine na gram THC – ne konoplje, temveč THC. Trenutno je to torej optimizirano za konopljo z 20-odstotno vsebnostjo THC, ki bo tako na trgu ostala po isti ceni. Bi pa opozoril, da se ta številka, višina trošarine, zelo dinamično prilagaja trgu. Kajti namen trošarine je, da zagotavlja, da bo cena na legalnem trgu ostala ista ali malce nižja kot na črnem trgu,« predlagane zakonske omejitve pojasnjuje Andrée.
Kaj sledi?
Oba predlagana zakona sta trenutno v fazi prvega branja, nakar bodo državnozborski poslanci vlagali amandmaje, pri čemer ni izključeno, da bi se zakon prilagodil do neprepoznavnosti. »Prizadevali si bomo, da preprečimo večja iznakaženja, vendar za zdaj še nisem slišal, da bi kdorkoli pripravljal karkoli zelo problematičnega,« je optimističen Andrée, ki pričakuje, da bi se zakon lahko uveljavil do konca aprila.
Kritika: gostinci v zakon niso zajeti
Dean Herenda iz Zveze NVO na področju drog in njihove uporabe je bil eden od mnogih strokovnjakov, s katerimi so se Pirati posvetovali med pisanjem zakona. Danes je nad spisanim le delno zadovoljen. Pozdravlja sistem licenc, kot so ga sestavili, precej bolj skeptičen je glede prepovedi oglaševanja, saj naj bi bil člen nejasen. Tolmačiti bi se ga namreč dalo tako, da proizvajalec in prodajalec ne smeta imeti niti svoje spletne strani. Če bo piratski zakon sprejet v takšni obliki, potem bo nujno potreboval še vrsto pravilnikov, ki bodo posamezna področja urejali natančneje.
Herenda je skeptičen tudi do prepovedi kajenja, kot je oblikovana. Nikjer v zakonu niso omenjeni gostinci ali socialni klubi, omenjeni so le nastanitveni obrati z namenskimi kadilnicami. »Tako nejasno opredeljene možnosti predstavljajo še večjo obremenitev policije kot pred morebitno legalizacijo,« ugotavlja in dodaja, da so zakonsko predvidene kazni »definitivno previsoke«.
Se bo »trava« legalno gojila že letos?
Če bodo poslanci konopljo legalizirali, pa to še ne pomeni, da bo smela legalno rasti že to sezono. Končne in prehodne določbe piratskega zakona namreč določajo, da začne veljati šele 1. januarja 2020, pri čemer je iz tega izvzet njegov kazenski člen. Ta predvideva globe od 2000 do 4000 evrov za fizične osebe, ki se ne držijo določil zakona; pravne osebe bodo medtem oglobljene s kaznijo med 4000 in 40.000 evri, pri čemer bo morala svoj del globe poravnati tudi odgovorna oseba oglobljenega podjetja.
