»Kako to, da nihče ne more ukrepati, če je sredi vasi taka svinjarija, kot je pri nas? Sosedje so se lani odselili, tukaj pa je ostala stara podrtija in za njo še nova hiša brez strehe. Tam so se verjetno že zaredile podgane,« se je hudoval Brane Kovačič z Vrha pri Šentrupertu.
Kovačič je opozoril lastnika in dobil odgovor, da bo že bolje. Lastniki zapuščenih objektov pogosto živijo v tujini.
Povedal je, da je sosedova nova hiša že 12 let brez strehe. »Še mi smo jim pomagali graditi, žena je tja znosila nič koliko pijače. Oni so se lani maja odselili, tukaj pa pustili, kakor je. Občasno pridejo sem, a nič ne pospravijo. Poglejte, polno živali je zdaj tam po tistih objektih,« je dejal in pokazal na mačko, ki se je mirno sprehajala po strehi nizke hiše. »V hiši se redijo živali. To res ne spada na sredo vasi.«
OBVESTIL OBČINO IN INŠPEKTORAT
Kmalu drugače? Konec lanskega leta so sprejeli nov zakon o urejanju prostora, ki bo začel veljati sredi tega leta. Ta daje občinam pravno podlago, da sprejmejo odlok o videzu naselij in podobno.
Preden je Kovačič poklical nas, je o stanju obvestil že Občino Šentrupert ter občinski inšpektorat in redarstvo, da bi kdo kaj ukrenil: »Na občini so mi rekli, da s tem nimajo nič in naj se obrnem na redarstvo, ko pa je sem prišel inšpektor, je dejal, da soseda lahko edino tožim.«
Glede na to, da gre za objekt sredi vasi, bi bilo pričakovati, da se bo povezalo več sosedov, vendar ni tako. »Ne vem, ali drugih to ne moti ali se nočejo izpostavljati. Kako naj rečem, da mi je vseeno, ko pa že zjutraj, ko vstanem, zagledam to svinjarijo? In to naj bi bila pravna država?« Menda so po njegovi prijavi samo tisto grmovje, ki je že močno viselo na cesto, porezali delavci cestnega podjetja, preostalo pa je ostalo, kakor je zdaj. »Imam občutek, da smo vaščani Vrha tudi sicer zapostavljeni, ko gre za investicije Občine Šentrupert. Samo za ogledalo, ki so ga postavili ob cesti, sem se boril štiri leta,« je dodal Kovačič.
OBČINA NIMA PRISTOJNOSTI
Ob zavedanju, da posameznik verjetno ne more soditi, kako bi moral sosed urejati svojo lastnino, smo se z vprašanji najprej obrnili na Občino Šentrupert.
Tam so uvodoma povedali, da ta primer poznajo: »Občan Brane Kovačič se je z navedeno težavo neurejene sosedove parcele oglasil tudi na Občini Šentrupert, kjer smo mu pojasnili, da občina nima nobenih pristojnosti urejanja zemljišč, ki so v zasebni lasti, in prav tako nima nobene pristojnosti, ki bi ji dovoljevala, da lastnikom zasebnih zemljišč odreja način urejanja in vzdrževanja njihovih parcel. Pojasnjeno mu je bilo, da lahko stanje, ki ga ugotavlja, prijavi pristojnim inšpekcijskim organom.«
OBČINA MENI, DA NI TEŽAV
Ob tem smo izvedeli, da je v občini Šentrupert več zapuščenih objektov, vendar občina evidence o njih ne vodi, saj tudi nima pristojnosti za to.
Glede očitka, da občina vaščane Vrha zapostavlja, so odgovorili, da to nikakor ne drži, saj skrbijo za urejeno komunalno infrastrukturo tako kot v preostalih naseljih: »Na občini tudi nimamo zabeležene pobude oziroma izražene potrebe po rekonstrukciji ceste. Med letom prejmemo od občanov občasna opozorila za sanacijo manjših poškodb, ki se odpravijo v okviru rednega vzdrževanja. Javna kanalizacija pa ni predvidena, ker naselje Vrh ni v območju aglomeracije.«
PREJELI VEČ PRIJAV
Odgovore je poslala tudi inšpektorica Brigita Železnik, vodja Skupne občinske uprave Mirnska in Temeniška dolina. Pojasnila je, da so od Kovačiča po letu 2013 prejeli več prijav, ki so se nanašale tako na zaraščeno grmovje ob cesti, zaraščenost na zasebni lastnini, kot na zanemarjanje živali. »Naša pristojnost je le, če vegetacija posega na cesto in njene sestavne dele. V teh primerih smo uvedli postopke inšpekcijskega nadzora in izrekli ukrepe.« V zvezi z zanemarjenjem živali so zadevo odstopili veterinarski inšpekciji.
»Kar zadeva zaraščenost parcele soseda, najprej pojasnilo: gre za stavbno, in ne kmetijsko zemljišče. Če bi šlo za kmetijsko zemljišče, bi zadevo odstopili kmetijski inšpekciji, ki je pristojna za nadzor,« je dodala Železnikova.
Zanimalo nas je, v katerih primerih, ko gre za zasebno lastnino, inšpektor sploh lahko posreduje pri zasebniku. Vodja skupne občinske uprave je pojasnila, da v primerih posegov na območje javne ceste (kar so v tem primeru tudi storili), torej ko z zasebne lastnine vejevje sili na cesto, ovira preglednost in podobno, »drugih pristojnosti občinska inšpekcija – v smislu prijave zaraščenosti na stavbnem zemljišču – trenutno nima«.
SPREMEMBA ZAKONODAJE
Je pa Železnikova spomnila na to, da so konec lanskega leta sprejeli nov zakon o urejanju prostora, ki bo začel veljati sredi tega leta. »Ta daje občinam pravno podlago, da sprejmejo odlok o videzu naselij in podobno, in v tem primeru bo nadzor izvajala občinska inšpekcija. Do takrat pa te pristojnosti nimamo.«
Sicer se občinska inšpekcija občin Mirnske in Temeniške doline pogosto srečuje z »zapuščenimi« objekti in nezadovoljnimi sosedi. »Po navadi gre za zapuščena zemljišča z dotrajanim oziroma propadajočim objektom, lastniki pa običajno živijo v tujini. Če gre za nevaren objekt, zadevo odstopimo gradbeni inšpekciji.«
Torej, kaj lahko posameznik naredi, če ga stanje sosedovega objekta zelo moti? Prva možnost je, da se z okoliščinami sprijazni in zamiži, ko pogleda čez mejo, druga pa, da se spusti v boj z mlini na veter, kakor je naredil naš sogovornik. Najprej je opozoril lastnika in dobil odgovor, da bo že bolje (nam ni uspelo vzpostaviti stika z njim), v nadaljevanju pa se lahko obrne tudi na inšpekcijo, ki, kot je razvidno iz zapisanega, tudi nima neomejenih možnosti za ukrepanje.
