Na natečaju za izbor projektnih rešitev novega zapora v Ljubljani je zmagala »luksuzna« rešitev skupine arhitektov s prvonavedenim Urbanom Petranovičem, na izboru za obnovo ženskega zapora na Igu pa rešitev skupine arhitektov s prvonavedeno Mino Hiršman. Projektna rešitev za nov ljubljanski zapor, ki se trenutno nahaja na Povšetovi ulici v Ljubljani, po novem pa bo stal med vzhodno obvoznico in Litijsko cesto, predvideva, da bi nov zapor z vsemi potrebnimi objekti stal 64 milijonov evrov, projektna rešitev za obnovo edinega ženskega zapora v državi pa predvideva obnovo v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. Po projektu bi bil v zdajšnjih prostorih zapora na Igu odprti oddelek, medtem ko bi bili preostali oddelki postavljeni na bližnje pobočje.
Zaporniški luksuz
Z objektom na Litijski imajo namen reševati problematiko prezasedenosti drugih moških zaporov. Vselitev zapornikov bo po načrtih možna v treh letih, Ig pa naj bi prenovili do leta 2020. Največja težava trenutnih zaporov je, da zgradbe, v katerih so, niso bile zgrajene za zapore, zaradi česar so nefunkcionalne, prav tako so dotrajane. Spomnil je, da Slovenijo na nujnost izboljšanja bivalnih razmer v zaporih stalno opozarjajo nadzorni organi. Samo v zadnjih letih je Slovenija zaradi neprimernih bivalnih razmer zapornikom plačala za več kot 200.000 evrov odškodnin. V novih oziroma prenovljenih zaporih bodo tako tudi enoposteljne in atrijske sobe, knjižnica, večnamenska dvorana, jedilnica in verski prostori.
Od gulaga in tranč do razkošja
Kako pa zaporniki živijo v drugih državah? Nekoč zloglasni ruski zapori so počasi začeli dobivati bolj humano podobo. Znani zapor Kresti v Sankt Peterburgu, kjer je svoj čas prečepel tudi znani Stalinov nasprotnik Leon Trotski, je tik pred ukinitvijo. Zapornike so namreč odpeljali na novo lokacijo, v zapor Kresti 2, za katerega so ruske oblasti odštele 126 milijonov evrov. Nadvse neznačilno za ruske razmere, a pod streho zapora so tudi savna za zapornike ter muzej, bolnišnica in koncertna dvorana. V kratkem naj bi zapor dobil tudi železniško postajališče.
Angleške temnice
Medtem v Angliji že vsaj od leta 2010 mižijo na obe očesi. Takrat so namreč zmanjšali proračun za zapore, njihovo vzdrževanje in zapornike za milijardo evrov. To je povzročilo drastično zmanjšanje higiene, vse več bolezni, porast notranje trgovine z drogami, povečanje nasilja in števila samomorov. Zaporniki v Nottinghamu in Liverpoolu po ugotovitvah inšpekcije živijo v blatu in smeteh, med podganami in ščurki. Predstavniki nadzora razmer v zaporih opozarjajo, da Britaniji grozi ponovitev mučnega leta 1990, ko so se zaradi bivanjski razmer uprli zaporniki v Strangewaysu.
