Nekatere morda celo v Ljubljano, kjer je komaj 88-odstotna precepljenost, medtem ko drugod po državi še vedno dosegamo skoraj 95-odstotno (vendar pada). So zato Ljubljančani bolj ogroženi? Kako vem, ali je moj otrok razvil protitelesa? Kako vem, ali gre za navaden prehlad ali tistega, po katerem se bo po štirih dneh razvil značilen izpuščaj? Pomembno je, da ob vsakršnem sumu na ošpice telefonirate svojemu zdravniku in ostanete doma, ne hodite v ambulanto.
So prebivalci glavnega mesta zaradi nižje precepljenosti bolj ogroženi?
Ogroženost se poveča v žepih nizke precepljenosti (vrtci, šole), sicer pa ne.
Nikoli ni prepozno
Cepljenje lahko z veliko verjetnostjo prepreči ošpice, če se izvede v do 72 urah po stiku z okuženo osebo, je pa smiselno cepljenje opraviti tudi kasneje.
Koliko dni pred potovanjem, četudi zgolj enodnevnim nakupovalnim izletom, se moramo zaščititi?
Če smo cepljeni dvakrat ali smo ošpice preboleli, nič. Če smo cepljeni enkrat, pa poskrbimo še za drugi odmerek in lahko odidemo na pot. Po prejemu drugega odmerka smo zaščiteni takoj.Najmanjši presledek med prvim in drugim odmerkom je en mesec, po prvem odmerku cepiva se določena zaščita vzpostavi po približno dveh tednih (odvisno od imunskega stanja posameznika).
Ošpice so naporna bolezen.Z visoko vročino, hudim glavobolom, fotofobijo, vnetjem očesnih veznic, napornim kašljem in drisko. Pri otrocih, mlajših od pet let, pa se pogosto pojavijo tudi vročinski krči.
Srbija
V zadnjih treh mesecih poročajo o več kot 900 okuženih (dva sta umrla, stara 30 in 2 leti) in pospešeno cepijo vse, ki niso cepljeni oziroma niso prejeli dveh odmerkov cepiva – torej starejše od 12 mesecev pa do dopolnjenih 14 let. Pri nas take ad hoc cepilne akcije niso potrebne, vendar izvajalci cepljenja tudi v Sloveniji poročajo o povečanem zanimanju za cepljenje.
Evropa ni povsem varna
Možnost za širjenje ošpic po Evropi je velika, saj v večini držav niso dosegli 95-odstotne precepljenosti.
Tveganje za nosečnice
Poznana je zgodba noseče medicinske sestre izpred dveh let, ki se je kljub precepljenosti okužila in plod na žalost izgubila. Za nosečnost je namreč značilno zmanjšanje učinkovitosti imunskega sistema, za virus ošpic pa, da lahko izzove spontani splav oziroma prezgodnji porod. Zdravo rojene dete okužene porodnice pa je treba zaščititi z imunoglobulini.
Vsem, ki so bili 4. januarja izpostavljeni z ošpicami okuženemu obiskovalcu (na pediatrični 250 oseb, v Zdravstvenem domu Izola je takih 41, na izolski urgenci 31, v družinskem krogu in med sodelavci obolelega 13 oseb), so preverili cepilni status in po trenutnih podatkih so cepili 78 oseb, okoli 43 pa so jih intravenozno začasno zaščitili z imunoglobulini (protitelesi). Zanje je namreč cepljenje s cepivom kontraindicirano, zaradi starosti (pod šest mesecev), nosečnosti ali zaradi osnovne bolezni, ki ima za posledico oslabljeno imunost. Imunoglobuline sicer najdemo v krvi in drugih telesnih tekočinah vretenčarjev. Imunski sistem jih uporablja za prepoznavanje in boj proti telesu tujim organizmom (bakterije, virusi). Če je prejemnik imunoglobulinov po treh tednih od zadnje aplikacije ponovno v stiku z virusom ošpic, je potrebna ponovna aplikacija v enakem odmerku kot prvič. Če vas je strah, da vi ali vaš otrok kljub dvema odmerkoma cepiva nimata protiteles, lahko sicer greste na testiranje, a zdravnik in strokovnjak za cepiva prof. dr. Alojz Ihan pravi, da ni smiselno. V 99,9 odstotkih za dvakrat cepljeno osebo velja, da je pred okužbo ustrezno zaščitena. Po dveh cepivih in zagotovo razvitih protitelesih pa ste proti ošpicam zaščiteni vse življenje.
Tako preverjanje ravni protiteles proti ošpicam je samoplačniško in ga v Sloveniji izvajajo Laboratorij za javno-zdravstveno virologijo v Ljubljani, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Kranj NLZOH, Oddelek za medicinsko mikrobiologijo Maribor ter Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Je pediatrična klinika varna? Prestrašene in zaskrbljene starše, ki morajo na pregled ali kakšen poseg v pediatrično, pa Ihan pomirja: »Zaščita je nad 95 odstotki in ošpic na kliniki ni, pri taki stopnji precepljenosti pa tudi ne moremo govoriti o epidemiji. Dojenčki so do šestega meseca zaščiteni od matere, pri naši stopnji precepljenosti pa niso ogroženi tudi potem. Če potujejo na območja z veliko bolezni, jih je priporočljivo cepiti po šestem mesecu.«
Vendar dojenčka, mlajšega od šestih mesecev, ki je bil v stiku z bolnikom, zaščitijo z imunoglobulini, dojenčke od 6 do 10 mesecev cepijo z enim odmerkom cepiva proti ošpicam, dojenčke, starejše od 10 mesecev, pa z enim odmerkom kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so glede pregledov na pediatrični kliniki v tem obdobju vseeno previdnejši: »Če je otrok zdrav, pregled le opravite, lahko pa pokličete na kliniko in povprašate, ali bi bilo smiselno pregled prestaviti – tu je treba vsak primer obravnavati individualno, saj imajo otroci različne zdravstvene indikacije. Vsekakor pa se je treba zavedati, da se začenja sezona gripe in tudi drugih respiratornih obolenj. Če ni nujno, se je priporočljivo izogibati krajev, kjer bi se lahko okužili s katerokoli od teh bolezni.«
Dvomite o cepivih? Dvomite, da je Zemlja okrogla?
Tisoče študij kaže na to, da če se cepite, telo naredi protitelesa in nato ne zbolite. Seveda pediatri nikakor ne bi smeli govoriti, da cepljenje nima stranskih učinkov, vendar je treba poudariti, da so ti izredno redki. Gre za en primer na 500.000 cepljenih in za en resen primer na milijon cepljenih. Po drugi strani pa je tveganje po prebolelih ošpicah – za težko okvaro možganov na primer – ena na 1000. Dejstva torej govorijo v prid cepljenju in zgoraj podpisana si kot mati ne upam necepiti. »In verjetno je bolje, da otrok dobi cepivo, kot pa da po okužbi obolelemu otroku cel mesec dajejo različne koktajle močnih zdravil,« je že pred časom razlagal Ihan.
Še vedno pa se mnogi sprašujejo, zakaj starše, ki so otroke cepili, tako motijo necepljeni otroci? Nekaterih ljudi namreč ne smemo cepiti (npr. imunsko ogrožene: z revmatizmom, levkemijo), še več pa je ljudi, ki se na cepivo ne odzovejo. Zato je pomembna kolektivna imunost, ki jo dosežemo z vsaj 90-odstotno precepljenostjo populacije. Pri 93-odstotni precepljenosti virus iz populacije izrinemo.
Kaj se zgodi v skupini cepljenih, ko je necepljenih preveč? Če si cepljen in si se na cepivo odzval dobro, se ne boš okužil. Primer: v vrtcu imamo 20 otrok, polovica je necepljenih, razsaja gripa. Verjetno bo zbolelo vseh 10 necepljenih, od cepljenih bo zbolel eden ali dva. Če bi zbolela polovica cepljenih, bi lahko že govorili o zelo slabem učinku cepiva. Podobno je z drugimi cepivi, zato prihaja do občasnih izbruhov tudi med cepljenimi. Epidemija ošpic je bila nazadnje v Sloveniji v 90. letih, ko je zbolelo 500 otrok, pet jih je umrlo – kljub visoki precepljenosti, saj smo imeli v določenih letih manj učinkovita cepiva in je prišlo do tako imenovanih »lukenj«. Da bi bilo pa cepivo nepravilno shranjeno in zato neučinkovito, se po Ihanovih besedah pri nas ne dogaja.
Kdaj veš, da si okužen z ošpicami?
Zagotovo veš, ko dobiš značilen izpuščaj (najprej za ušesi, nato na obrazu, potem se razširi in traja od štiri do sedem dni), vendar je takrat za tiste, s katerimi ste bili v stiku štiri dni pred izpuščajem, prepozno. Ošpice so tako nalezljive, da jih boste od desetih ljudi v prostoru okužili devet – če niso cepljeni, seveda. Prav tako je virus v prostoru prisoten še dve uri po odhodu okužene osebe. Je mogoče, da si kužen, pa nimaš tipičnih znakov – zgodi se prehlad, izpuščaja ni. Je mogoče, da si kužen, pa sploh ne veš? Ihan: »To je pri ošpicah bolj malo verjetno, a je mogoče. Bolezen je navadno burna in tipična, okužba, ki nima opaznih znakov, pa poteka pri pasivno zaščitenih (z imunoglobulini), pri enkrat cepljenih, zlasti z mrtvim cepivom. Razprave, ali je lahko to epidemiološko sploh pomembno, še potekajo.«
