Za zamenjavo nadzornikov pred potekom mandata je bila glede na statut družbe potrebna 75-odstotna večina prisotnega kapitala na skupščini.
Okrepitve
Menjavo dveh nadzornikov je predlagala družba Home Products Europe, katere zastopnik Sluiter, predlog pa so podprle še Raiffeisenbank Austria, Splitska banka, Unicredit Bank Hungary. Naklonjeni so ji bili tudi v društvu delničarjev Gorenja.
Zagovorniki odpoklica so predlagali, da bi namesto Voljča in Slavinca v nadzorni svet Gorenja imenovali Sluiterja in nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška Roberta Lična. Menili so namreč, da je treba nadzorni svet okrepiti z novimi člani, ki imajo vrhunska znanja in izkušnje v industriji gospodinjskih aparatov in v financah, kar da bo pripomoglo k boljšemu poslovanju, razvoju in stabilnosti družbe.
Sluiter je na skupščini dejal, da je nizozemsko družbo Ataq prodal Gorenju, ker na Nizozemskem niso mogli več dvigniti njeno dobičkonosnost. Pričakoval je, da se bo poslovanje Ataqa pod okriljem Gorenja izboljšalo, a se ni obrnilo v pravo smer.
Največji posamični delničarji Gorenja so glede na podatke s konca novembra lani Kapitalska družba (16,4 odstotka), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke (11,8 odstotka), Panasonic Corporation (10,7 odstotka), imetnik fiduciarnega računa pri poljski klirinško depotni družbi KDPW (7,7 odstotka) in Home Products Europe (5 odstotkov).
Ocenil je, da je Gorenje danes v resnih težavah in da je družba potrebuje spremembe. "Lepe besede poslušamo že nekaj časa, a te niso finančno utemeljene. Gorenje je bolnik, ki ima kar nekaj časa negativen finančni tok. Gorenje bi bilo treba prestrukturirati. Izvedba strategije razvoja Gorenja pa ni strokovna," je dejal Sluiter.
Po njegovih besedah bi moralo biti Gorenje vitko in sposobno podjetje s hitrejšo vpeljavo izdelkov na trgu. Nadzornika Voljč in Slavinec pa po njegovem mnenju nista dovolj neodvisna nadzornika in imata "hecne" povezave z upravo Gorenja.
Manipulant
Bobinac je na skupščini pojasnil, da je Sluiter v upravo Gorenja prišel leta 2008 in da ni nikdar verjel v obstoj Gorenja. Bobinca je motilo, da Sluiter ni našel dovolj časa, da bi se udeleževal sej uprave, na katere je prišel dvakrat ali trikrat.
"Ukvarjal se je s svojimi podjetji na Nizozemskem, ki jih je spravil v stečaj. Razlog njegovega odhoda iz uprave Gorenja je ta, da je zahteval, da zamenjam direktorja ene izmed divizij in da na to mesto imenujem prav njega," je dejal Bobinac.
Zanj je Sluiter zelo sposoben manipulant in sposoben podjetnik, vendar le do določene mere. Upnikom je ostal dolžan skoraj 10 milijonov evrov, eni izmed nizozemskih bank pa je dolžan 3,5 milijona evrov. Bobinac je današnje Sluiterjeve besede označil kot napad nanj, zato bo premislil o osebni tožbi.
Po skupščini je Bobinac izrazil zadovoljstvo, da so delničarji podprli stabilen, dolgoročen razvoj Gorenja in ne parcialnih interesov določenih posameznikov. Pomembno sporočilo so s svojim glasovanjem dali tudi veliki lastniki, ki so s tem podprli nadzorni svet in upravo, da dokončata zastavljeno delo.
Lansko poslovanje je bilo po njegovih besedah zelo zahtevno, a marsikaj je treba še narediti, da se nadomesti izjemno rast stroškov surovin in materialov. V Gorenju so si zastavili tudi iskanje bodočega strateškega partnerja, ki bi skupini omogočil hitrejšo rast in razvoj, je še povzel Bobinac.
