Napovedani višji gospodarski rasti so letos sledila pričakovanja sindikatov v javnem sektorju, ki v prvi vrsti želijo odpravo varčevalnih ukrepov. Najprej so bili z zahtevami in stavko uspešni zdravniki, to pa je sprožilo stopnjevanje pritiska na vlado - tudi zaradi bližajočih se volitev. Tako se leto končuje z valom stavkovnih napovedi.
V skladu z lanskim dogovorom so predstavniki vlade in sindikatov letos začeli pogovore o odpravi anomalij v plačnem sistemu. Večmesečna usklajevanja so v prvi fazi prinesla popravke plač za zaposlene na nekaterih najslabše plačanih delovnih mestih (do vključno 26. plačnega razreda) ter za pooblaščene uradne osebe. Več kot 60.000 javnih uslužbencev je dvig - večinoma za dva plačna razreda - prvič občutilo pri septembrskih plačah.
S tem dogovorom so že presegli 70 milijonov evrov, kolikor so jih lani predvideli za celotno odpravo anomalij. Septembra pa so vstopili v nov sklop pogajanj - še za zaposlene na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom. Zanje naj bi nove uvrstitve veljale od 1. oktobra, vendar dogovora še vedno ni.
Sindikatom se zdi, da milijonov ni dovolj
Vlada je za drugi del odprave plačnih anomalij namenila še 8,4 milijona evrov, kar se sindikatom zdi premalo. Četudi s sindikalnima skupinama ni bilo mogoče doseči dogovora, je vladna stran sklenila predlog aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor ponuditi posameznim sindikatom v podpis. Če bo podpisov dovolj, bodo sledila usklajevanja oziroma podpisi že usklajenih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti.
Dogovor z zdravniki sprožil val jeze
Pogajanja zapletajo tudi različni pogledi na način pogajanj med vsemi vpletenimi in številna odprta vprašanja, med njimi tudi vprašanje primerljivosti z zdravniškimi plačami. Te so se letos z ločenim dogovorom namreč zvišale, saj so si zdravniki z marčevskim stavkovnim sporazumom izborili med drugim boljše vrednotenje delovnih mest. Obljubili so jim tudi možnost preboja plačnega stropa, ki je danes za nefunkcionarje pri 57. plačnem razredu, kar pa še ni uresničeno.
Ločen dogovor z zdravniki pa je sprožil val nezadovoljstva tudi v drugih skupinah v javnem sektorju. Sindikat delavcev v zdravstveni negi ter sindikat zdravstva in socialnega varstva sta že začela stavkovne aktivnosti, saj so prepričani, da je delo ostalih zaposlenih v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih upokojencev, centrih za socialno delo, posebnih socialnovarstvenih zavodih, lekarnah, zdraviliščih in drugih ustanovah premalo vrednoteno.
Višje plače in 1200 bruto regresa
Višje plače zahtevajo tudi šolniki, zato je šolski sindikat Sviz za 14. februar prihodnje leto že napovedal stavko. Poleg višjih plač pa sta med stavkovnimi zahtevami tudi ustrezno vrednotenje razredniškega dela in 1200 evrov bruto regresa za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.
Tri tedne prej namerava stavkati po dosedanjih podatkih 15 sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Z vlado in tudi drugo pogajalsko skupino konfederacije sindikatov javnega sektorja se ne strinjajo o načinu pogajanj o anomalijah. Prepričani so namreč, da bi se hkrati z odpravo anomalij nad 26. plačnim razredom morali pogajati tudi o odpravi tistih odstopanj, ki so nastala zaradi spremenjenega vrednotenja zdravniških delovnih mest. Med stavkovne zahteve pa so zapisali tudi, da se začnejo s 3. januarjem odpravljati še preostali varčevalni ukrepi, vključno z osemodstotnim znižanjem vrednosti plačnih razredov.
Prav tako so za januar dvodnevno stavko napovedali gasilci, ki poleti niso sklenili dogovora o odpravi plačnih anomalij do vključno 26. plačnega razreda. Po oktobrskem protestnem shodu pred vlado in več srečanjih z vladno stranjo, tudi s premierjem Mirom Cerarjem, so nedavno podpisali aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki za en plačni razred zvišuje eno od orientacijskih delovnih mest in omogoča nadaljevanje resornih pogajanj, saj gasilci želijo še dvig uvrstitve za 16 drugih delovnih mest. V nasprotju s pričakovanji gasilcev vlada tudi po podpisu aneksa ni pristala na vse njihove zahteve, pogajanja pa še tečejo.
Policisti, ki so zvišanje plač dosegli s stavko v lanskem letu, pa so v pogajanjih o plačnih anomalijah nasprotovali ponovnemu izenačevanju policistov z ostalimi pooblaščenimi uradnimi osebami. Policijska sindikata sta tako že maja znova oblikovala stavkovna odbora, ta teden pa za 12. februar že napovedala stavko. Po njunem mnenju je vlada namreč z aneksom h kolektivni pogodbi za državno upravo o odpravi plačnih anomalij enostransko posegla v pravice in vzpostavljena razmerja, dogovorjena z njihovim stavkovnim sporazumom.
S prvim delom pogajanj o plačnih anomalijah so nezadovoljni tudi vojaki, ki se zavzemajo za ponovno odprtje pogajanj. Obenem vojaki na sodišču bijejo tudi bitko za dodatke za delo prek polnega delovnega časa.
"Skriti" na stavki
Že približno dva tedna pa stavkajo zaposleni na Sovi. Ti po besedah predsednika Sindikata državnih organov Slovenije Frančiška Verka med drugim opozarjajo na kadrovsko podhranjenost agencije, ki da izvira iz časa varčevalnih ukrepov, ter nizke plače.
Po mnenju vladne strani sindikalne zahteve izvirajo tudi iz prepričanja, da bo vlada pred koncem mandata popuščala, česar tudi v sindikatih ne skrivajo. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar stavkovne aktivnosti razume kot pretirane apetite. Premier Miro Cerar pa ocenjuje, da vse trenutne sindikalne zahteve v javnem sektorju finančno dosegajo skoraj 800 milijonov evrov, kar je absolutno preveč. Napovedal je sicer nadaljevanje pogajanj, a opozoril, da tudi v času gospodarske rasti ne moremo vsega razdeliti, saj nas lahko to znova pahne v krizo.
