Leta 1916 sta pradedek Janez in prababica Hana Denisa Pluta dobila za doto kmetijo v Rožnem Dolu. Domačija z mlinom ob potoku je bila v precej slabem stanju, a počasi sta jo postavljala na noge. Kmetija je še bolj napredovala, ko je leta 1955 s Krvavčjega Vrha prišel za zeta na kmetijo Denisov dedek Jože Plut, ki se je poročil z njegovo babico Alojzijo. Bil je zelo napreden in poskrbel je tudi, da je v vas prišel trifazni tok.
Tako so lahko Plutovi mleli ves dan: dopoldne s pomočjo vode, ki se je nabrala v zbiralniku, popoldne pa na elektriko. Vode v potoku je bilo namreč vse manj, tako da je za ves dan mletja ni bilo dovolj kot nekoč. A Jože je mlad umrl in zapustil štiri otroke, stare od pet do 14 let. Milan kot najstarejši med njimi je ostal na domači kmetiji in leta 1980 začel ob službi intenzivneje kmetovati. Predvsem je pital bike. Devet let pozneje je pustil službo in se posvetil le kmetovanju.
Dopolnilna dejavnost, ki jo opravlja Denis, so tudi komunalne storitve, torej čiščenje zaraslih površin in pluženje cest.
MLADI DENIS PREVZAME KMETIJO
Ker je potok, ki so ga poimenovali Mlinščica, Plutovih pa se je prijelo domače ime Mlinarjevi, neizkoriščen tekel čez kmečko dvorišče, saj mlina že davno ni bilo več, so se odločili, da bodo uredili ribogojnico. Leta 1994 so vložili prve mladice kalifornijskih postrvi šarenk.
Ker je Milanova hčerka Vanja postala igralka, so vedeli, da ne bo ostala na kmetiji. Tako sinu Denisu, kmetijskemu inženirju, ni preostalo drugega, kot da se je začel pripravljati na prevzem kmetije. »Ko sem študiral, se je začela kriza in v šoli so nas učili, kako si ustvariti delovno mesto in kako uspeti. Predvsem so me veselili konji in takrat sem se naučil tudi podkovati konje. Pri negi kopit in podkovanju je bil moj podmentor Marjan Štampek. Tekmoval sem tudi v spretnostni ježi, oče pa je bil eden od ustanoviteljev Konjerejskega društva Semič. Konji so še vedno pri hiši, a predvsem za hobi,« pripoveduje Denis, ki je pred štirimi leti kot mladi prevzemnik prevzel Mlinarjevo kmetijo. Takrat mu je bilo 28 let. Pri hiši je bilo sedem konj, 25 glav goveje živine, vpeljana ribogojnica s 1500 kilogrami letnega prirastka, obdelovali pa so 36 hektarjev lastne in najete zemlje.
Ena od Plutovih dopolnilnih dejavnosti je izletniška kmetija, na kateri imajo prostora za 50 gostov in od konca aprila do novembra med vikendi nudijo kosila.
MED GOSTI PRILJUBLJENE RIBE
Pri Plutovih zdaj obdelujejo 47 hektarjev zemlje, ki se razprostira od Metlike do Novega mesta in proti Kočevskemu rogu. V glavnem jo kosijo, čeprav so pred leti tudi kolobarili z ekološko pridelanimi žiti, a so pridelavo opustili zaradi težav s kraškimi tlemi in sušami. Prav oddaljenost zemljišč povečuje stroške, a Denis pravi, da je težko dobiti zemljo, zato pokosi vsako parcelo, ki mu jo uspe dobiti. V prihodnjem letu namerava vzeti v najem še 20 hektarjev zemljišč, nekaj pa jih tudi dokupiti.
Število konj ostaja enako kot takrat, ko je Denis prevzel kmetijo. Število krav dojilj pa je skupaj s teleti naraslo na 47 in čredo nameravajo še povečati. Ekološka živinoreja je tudi osnovna dejavnost kmetije, čeprav predstavlja najmanjši zaslužek. Živina se najmanj 270 dni na leto pase na prostem, od tega vsaj 120 dni v enem kosu, in sicer na pašnikih v bližini Rožnega Dola. Prav prejšnji teden so jih navajali na hlev, saj letošnja teleta še niso bila v njem. Res pa je, da hlev že postaja pretesen in bodo morali zgraditi večjega.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
