Varčevalni ukrepi so očitno udarili tudi po domači obveščevalni službi. Te dni so za nacionalni radio v sindikatu državnih organov potrdili, da zaposleni v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) stavkajo. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je presenečen nad še eno stavko v javnem sektorju.
Lani avgusta je v javnost prišla anonimka, ki je Sovinemu direktorju Zoranu Klemenčiču očitala nesposobnost in zbiranje informacij za svoje poslovne interese ter zaščito žene v pravdnih postopkih.
Sindikat agencije se je odločil, da uveljavi svoje zahteve v zvezi s statusom in vrednotenjem delovnih mest v agenciji. V pogajanjih z vlado pogrešajo socialni dialog, od nje zahtevajo tudi povečanje števila zaposlenih. Vlada je stavko potrdila, vodstvo agencije in njen sindikat pa si »prizadevata za tvoren dialog in čimprejšnjo ustrezno rešitev«, so za medije potrdili v vladnem uradu za komuniciranje.
Naloge izvajajo nemoteno
Ob tem poudarjajo, da agencija »naloge, pomembne za nacionalno varnost in druge interese države, opredeljene v prvem in drugem odstavku Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, tudi med stavko izvaja nemoteno in v skladu z določili 36. člena ZSOVA, v katerem je sicer ustavno zagotovljena pravica delavcev do stavke omejena.«
Marjan Miklavčič, nekdanji direktor obveščevalne službe ministrstva za obrambo, ocenjuje, da v Sovi že dalj časa poteka nekakšna obstrukcija rednega dela. »Že kar nekaj časa je v enem obveščevalnem sistemu prisotna neka tiha stavka. Stvari ne potekajo tako, kot bi morale,« je povedal za Svet24.
Kriza vodenja in medsebojnih odnosov
»Na eni strani so nekako prave ugotovitve, da gre za neko intenzivno diferenciacijo znotraj obveščevalne službe, na drugi strani pa verjamem, da je zaposlene v Sovi zajel trend želje po višjih plačah, dodatkih in tako dalje. V tej želji pa tudi pripadniki Sove niso osamljeni,« dodaja Miklavčič.
Če si dovolimo tolmačiti njegove besede, gre v Sovi očitno za političen boj, v katerem si želijo različne ideološke frakcije prevzeti nadzor nad protiobveščevalno agencijo. Zadnja novica o tem, da obveščevalci stavkajo, je tako samo vrh ledene gore. »To, da je prišla informacija na takšen način ven, je zelo slabo. Na eni strani slabo za državo, na drugi slabo za službo. V službi je že nekaj časa prisotna neka kriza, kriza medsebojnih odnosov in kriza vodenja, in to vsekakor negativno vpliva na naš nacionalno varnostni sistem,« ocenjuje Miklavčič.
Ruski obveščevalci niso stavkali niti na vrhuncu krize
Zelo nenavadno je, da neka obveščevalna služba stavka, še bolj pa, da to pride v javnost, trdi Grošelj.
»Nenavadno je že samo to, da neka obveščevalna služba stavka. Nepojmljivo je v tem smislu, da eden najpomembnejših elementov nacionalne varnostne strukture pride do točke, ko razglasi stavko. Zelo nazoren bom: ko je bila v Ruski federaciji najhujša kriza leta 1998 nobena od obveščevalno-varnostnih služb ni stavkala,« ocenjuje varnostni analitik Klemen Grošelj.
»Jaz bi rekel, da je to odraz nekega stanja duha v tej organizaciji,« namiguje Grošelj na podobno kot Miklavčič.
