V obravnavah zakonskih predlogov v pristojnih odborih DZ večje razprave ni bilo. Le v opozicijski SDS so pojasnjevali, da predlaganih zakonov ne podpirajo, ker ne podpirajo tudi arbitraže, vendar pa na koncu niso izrecno glasovali proti. Vsi zakonski predlogi so šli skozi obravnavo v pristojnih delovnih telesih DZ brez glasu proti, zato je pričakovati podobno obravnavo tudi na današnji plenarni seji.
Najprej bo na vrsti obravnava zakona o evidentiranju državne meje s Hrvaško. Gre za ključni zakon, saj bo podlaga za vse ostale zakone iz t. i. "implementacijskega" svežnja. Cilj predlaganega zakona, ki ima sicer "le" 12 členov, je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije.
Zatem bo na vrsti novela zakona o zemljiški knjigi, ki prinašajo predvsem novost, da postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, temveč je primarno postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga bo v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja in bo v celoti usklajena z zemljiškim katastrom.
Sledila bo še obravnava sprememb zakona o morskem ribištvu, ki bodo omogočile izdajo posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov, saj bodo slovenski ribiči v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe z uveljavitvijo arbitražne razsodbe lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaški pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju.
Na koncu pa bo na vrsti še predlog posebnega zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede na razsodbo arbitražnega sodišča. V javnosti je bolj poznan kot interventni zakon in ureja pravice ljudi, njegov namen pa je ohraniti pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.
Zakoni naj bi bili sicer sprejeti najkasneje do 29. decembra, ko se izteče polletni rok za pripravo vsega potrebnega za uveljavitev razsodbe.
