V petek bo Okrožno sodišče v Ljubljani obiskal propadli tajkun Igor Bavčar, ki ga bo v sodni dvorani spremljala žena Ljubomira Hortner Bavčar. Zadeva razpisane obravnave predvideva ugotovitev skupnega premoženja in lastniških deležev na premoženju v vrednosti 136.838 evrov, po naših informacijah gre za hišo v Murglah, ki jo je Bavčar domnevno leta 2008 prepisal na ženo in zaščitil z institutom zemljiškega dolga.
Tožbo zoper zakonski par je vložila Finančna uprava RS (Furs), obravnava pa je bila predvidena že za konec septembra, a je bil takrat narok preklican na prošnjo Bavčarja, ki je ravnokar začel prestajati zaporno kazen na Dobu. Furs je sicer Bavčarja uvrstil v razred neplačnikov z dolgom od enega do deset milijonov evrov.
Vendar Bavčar ni prvi tajkun, ki ga bo morala na sodišču spremljati žena. Pregledali smo, kateri tajkuni so v godljo potegnili svoje bližnje, pri čemer so jim morali ali slediti na sodišče ali pa se izseliti iz nepremičnin, ki so jim bile v sodnih postopkih zasežene.
Časar je zemljiški dolg vpisal prek žene
Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je pred roko pravice nekoč bežal v toplejše kraje. Slovenska policija ga je s pomočjo Interpola morala poiskati v Dominikanski republiki, od koder so ga izgnali v Francijo, ta pa ga je predala slovenskim oblastem.
Kako globoko so padli menedžerji, ki so lastninili nekoč družbeno premoženje?
Časar je sicer pristal v zaporu, vendar so imeli več težav z njim upniki, ki njegovih dolgov niso mogli izterjati. Na njegovi hiši v Portorožu in vikendu v Prekmurju je bil namreč leta 2010 vpisan zemljiški dolg, pri čemer do letos ni bilo znano, kdo je lastnik dolga v višini pet milijonov evrov.
Stvari so se spremenile februarja, ko se je na jesenski oklic piranskega sodišča k razkritju moral odzvati imetnik zemljiškega pisma. To naj bi bila Časarjeva žena Ksenija Sedmak Časar, sodišče njenega imena sicer ni razkrilo. Odvetniška pisarna Senica, v tem primeru pravni zastopnik Luke Koper, ki skuša prek sodišča izbrisati domnevno navidezni dolg, navedb o tem, da je lastnica dolga Časarjeva žena, ni niti potrdila niti zanikala.
Pavčkova hčerka naj bi iz hiše odnesla tudi pribito
Zdenko Pavček, nekoč zlati deček slovenskega gospodarstva, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije leta 2003 nagradila za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, leta 2007 pa je postal še njen predsednik, je z gospodarskega Olimpa bridko padel v osebni stečaj.
Danes je znan kot nadebudni tajkun, ki je skušal z menedžerskim prevzemom lastniniti podjetje Viator & Vektor, pri tem pa je logističnega giganta povsem zavozil. Pavček je zdaj upokojenec, ki živi od minimalne pokojnine, nič bolje pa se ne godi njegovi družini.
ZEMLJIŠKI DOLG
Institut, s katerim je lahko upnik prednostno zaščitil svojo terjatev na dolžnikovo nepremičnino, so dolžniki kmalu začeli uporabljati kot poceni zaščito premoženja. Ko so ga zakonodajalci leta 2013 ukinili, so uvedli tudi institut obveznega javnega razkritja identitete imetnika zemljiškega pisma.
Aprila lani je namreč stečajni upravitelj družbe Petin, prek katere je Pavček s skupino menedžerjev poskušal izpeljati prevzem podjetja Viator & Vektor, prodal vrstno hišo na Ulici bratov Bezlajev v Ljubljani z vso opremo. Hiša je bila na dražbo dana za izklicno ceno 335 tisoč evrov, prodana pa za 44 tisočakov višjo ceno od ocenjene tržne vrednosti. Kupec je kupnino poravnal, sodišče mu je poslalo sklep, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, ko pa je nepremičnino prevzel, ga je čakalo neprijetno presenečenje.
Zanj naj bi poskrbela hči Zdenka Pavčka, ki naj bi do prodaje bivala v hiši. Najeti izvedenec je ugotovil, da stanje nepremičnine ne ustreza stanju pred prodajo. Prejšnji najemniki so namreč odnesli ali celo zamenjali velik del opreme. Med drugim so bile zamenjane vodne pipe, vse vtičnice in stikala v hiši. S cenejšo opremo sta bila zamenjana tudi kuhalna plošča in pomivalno korito, slabše kakovosti so bili celo stoli v jedilnici. Pavček o domnevnem oškodovanju tedaj ni vedel ničesar, je pa bila zaradi dejanja vložena kazenska ovadba.
Zidar temeljev ni postavil dovolj globoko
Svoje najbližje je za seboj v blato potegnil tudi najvplivnejši med slovenskimi gradbinci. Človek, ki je postavljal temelje slovenskega avtocestnega križa, pa gradbenih pilotov ni usidral dovolj globoko, da bi zavaroval družinsko premoženje.
Kot vsak dober tajkun je sicer na svoje nepremičnine vpisal zemljiški dolg, ko pa so prišli upniki, je najprej rešil sebe, šele nato svoje najbližje. Najkrajšo je potegnila njegova življenjska partnerica Vincencija, ki jo je na jesen življenja postavil pred vrata. Proti njej je upravitelj Zidarjevega osebnega stečaja Boštjan Jurkošek vložil več izpodbojnih tožb. Z njimi zahteva vračilo več kot milijon evrov vrednega premoženja v Zidarjevo stečajno maso, povrhu pa izpodbija mesečno preživnino.
Ivan in Vincencija Zidar sta sicer sprožila ločitveni postopek, pri čemer pa tudi Vincencija Zidarju ni ostala dolžna. Proti njemu je namreč sprožila sodni postopek zaradi motenja posesti. Na naslovu Zelenova 34 je propadli tajkun, ki se lahko trajni spremembi naslova v »Dob« izmika samo še s sklicevanjem na zdravstvene težave, zamenjal ključavnice in nekdanji partnerici onemogočil vstop v hišo ter dostop do njenih osebnih stvari.
Mediji so leta 2016 poročali tudi o domnevnem ropu pri Zidarjevih. Iz hiše naj bi nekdo odnesel kovček z večjo količino gotovine. Zidarjevi ropa niso prijavili policiji, temveč so se ga odločili raziskati na lastno pest. Med glavnimi osumljenci so se znašli kar družinski člani – Vincencija, vnukinja in njen partner. Vsi omenjeni so morali po pisanju medijev prestati preizkus z detektorjem laži pod budnim očesom zasebnega detektiva. Seansa naj bi za vsakega trajala od tri do pet ur, ali je Zidar našel svoj kovček z gotovino, pa ni znano.
Šrot s pritožbami na vsa možna sodišča
Boško Šrot v zaporu na Dobu prestaja kar devetinpolletno kazen. V zaporu se je prostovoljno zglasil oktobra 2014. Šrot je bil na pet let in deset mesecev obsojen zaradi spornih poslov pri prodaji delnic Pivovarne Laško Istrabenzu. Pri tem poslu, kjer je sodeloval tudi Bavčar, je bila Pivovarna Laško oškodovana za 22 milijonov evrov. Dodatno kazen štiri in pol leta pa je dobil novembra 2014.
Precej padlih tajkunov je mislilo, da bodo premoženje pred upniki skrili s prepisom na družinske člani. A so se nato ti na sodišču znašli z njimi.
Pri postopku je Šrot v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško in pri tem družbo oškodoval za vrtoglavih 77 milijonov evrov. Šrot se s sodbami ne strinja in vlaga pritožbe na vse možne instance. Septembra letos so vrhovni sodniki potrdili sodbo nižjih sodišč v primeru prevzema pivovarne. Primer sodbe v zadevi Istrabenz pa je medtem romal na Evropsko sodišče za človekove pravice. V pritožbi, ki jo je vložil na to sodišče, navaja, da sodišče ni zaslišalo priče obrambe in ni konkretiziralo očitka zlorabe položaja.
Od februarja sicer Boško Šrot kazen prestaja na odprtem oddelku na Dobu. Tja so zaporniki ob vzornem vedenju lahko premeščeni po četrtini prestane kazni. Takšni zaporniki so do petkrat na mesec upravičeni do prostih izhodov iz zavoda, obiski, dolgi do pet ur, potekajo mimo nadzora in se običajno dogajajo zunaj zapora. Zaporniki na tem oddelku lahko tudi delajo zunaj zapora in nimajo omejitev pri sprejemanju poštnih paketov.
Njegova žena se zabava
Zaradi spornih poslov pa se je skupaj s Šrotom pred sodiščem znašla tudi njegova žena Anica Šrot. Današnja lastnica Radenske, češka družba Kofola, je namreč proti obema zakoncema vložila odškodninski zahtevek. Tudi pri tej tožbi gre za vrtoglave zneske, v višini 46 milijonov evrov, in prav tako se nanaša na sporno lastninjenje Pivovarne Laško. Denar iz njenih družb naj bi se nezakonito prelival na Šrotovi družbi Infond Holding in Center Naložbe. Posli pa so potekali tudi prek družbe Atka-Prima, ki jo je Šrot ustanovil leta 1991 in jo leta 2006 predal ženi Anici. Marca letos so jo sicer fotografi v objektiv ujeli tudi na prireditvi revije celjskega City Centra. Poleg omenjene družbe je tudi direktorica in delna lastnica družbe NT&RC, ki izdaja medije.
Po ukinitvi instituta zemljiškega dolga so propadli tajkuni posegli po darilnih pogodbah. Nepremičnine prepišejo na otroke ali partnerja, zatem pa nanje vpišejo še dosmrtno pravico uporabe in prepoved odtujitve.
Kordež naposled priznal kazen
Tudi Bine Kordež, nekdanji predsednik uprave Merkurja, je že na odprtem oddelku zapora na Dobu. Na skupno kazen sedem let in šest mesecev zapora je bil obsojen zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Kordež je v zaporu že sedel leto in tri mesece, ko so mu razveljavili zaporno kazen in je odkorakal na prostost. Po priznanju krivde za kar 11 kaznivih dejanj lanskega januarja pa mu je sodišče določilo omenjeno kazen in še plačilo denarne kazni v višini 23.500 evrov. Gre za nizko kazen, glede na to, da so mu očitali večdesetmilijonsko oškodovanje družbe. Če ga iz zapora ne izpustijo predčasno, bo moral Kordež, ki je sicer na svojem blogu še vedno luciden opisovalec razmer v slovenski družbi in gospodarstvu, tam preživeti približno štiri leta in pol.
Škodo utrpeli tudi njegova žena in hči
Poleg Šrota je zaradi spornih poslov trpela tudi njegova družina. Gorenjska banka in Factor banka sta združili moči pri rubežu njegove razkošne vile v Lescah, ki jo je zgradil zase in za ženo. Zato pa je nedaleč od te vile leta 2015 žena Julijana Kordež kupila zemljišče za približno 130 tisočakov. Tam so postavili montažno hišo. Ker je zaradi več kot milijonskega dolga Kordež v osebnem stečaju, je 142 tisoč evrov visoko posojilo za gradnjo te hiše najela žena. Marca 2012 pa je hči Špela z njim sklenila darilno pogodbo, s katero je bila nanjo prenesena polovica njihove družinske hiše na Lancovem.
Merkur v stečaju je zoper Kordeževo hčer vložil sto tisoč evrov vredno tožbo in želel izpodbijati to dejanje. S sodno poravnavo se je v začetku lanskega leta nato poravnala in se zavezala, da na njeno polovico hiše Merkur ustanovi hipoteko za zavarovanje terjatev. Zavezala se je tudi k povrnitvi 871 evrov stroškov postopka. Zoper Kordeža je namreč Merkur marca 2012 vložil devet milijonov evrov vredno tožbo, ki je nastala z verižno preprodajo trgovskega centra Primskovo leta 2008. Med omenjenimi priznanji 11 kaznivih dejanj je Kordež priznal tudi te sporne posle, povezane s preprodajo. Leta 2012 pa so mu zarubili tudi počitniško hišo v naselju slovenskih tajkunov Bučanje na otoku Lošinj, ki jo je odkupil od Merkurja, ko je še vodil to podjetje. Tam je rad preživljal svoje proste dni.
Tovšakova vse uspešno prepisala
Ena izmed izjem, ki ji v postopke na sodišču ni »uspelo« vplesti družine, saj je vse svoje premoženje uspešno in pravočasno prepisala na sorodnike, pa je Hilda Tovšak, nekdanja direktorica Vegrada. Tovšakova, ki velja za simbol krutega in neusmiljenega izkoriščanja delavcev, v zaporu na Igu prestaja več zapornih kazni. Novim primerom na sodišču pa še kar ni videti konca. Tovšakova je sicer v zapor odšla maja 2013, potem ko so se v javnosti že pojavljala ugibanja o njenem pobegu. V njem pa bo preživela še kar nekaj let.
Ker je premoženje uspešno prepisala na družino, sicer podjetja in država nikoli ne bodo videli milijonov, ki so izginili v njenih spornih poslih. Hiša v Mislinji, ki je po oceni geodetske uprave vredna 76 tisoč evrov, je v celoti v lasti njenega moža, nanjo pa je še takrat, ko je bilo s tem mogoče nepremičnino zavarovati pred upniki in sodišči, vpisala 600 tisoč evrov zemljiškega dolga. V neposredni bližini hiše je na isti način zavarovala svoj ranč, ki je velik skoraj dvajset hektarjev. Stalno prebivališče ima Tovšakova v Ljubljani, kjer pa je 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje prepisano na enega od njenih sinov in prav tako zavarovano s 150 tisoč evri zemljiškega dolga.
Njen sin Jernej Tovšak je sicer pred leti v pogovoru za komercialno televizijo izpostavil, da z mamo nima več odnosa. Povedal je, da so bili vedno posebna družina, mama, ki jo je v pogovorih z mediji hladno navajal z imenom in priimkom, pa ga, kot jim je še dejal, kot otroka ni znala niti pobožati. Poleg njega ima Tovšakova še dva otroka. Najmlajši sin Miha v nasprotju z njim ohranja stike z mamo. Tudi mož Peter Tovšak ji ostaja zvest do konca, v dobrem in slabem.
Sporni material odnesel Dimičevo
Tovšakova je posle sicer pridobivala na podlagi posebnih odnosov s politiko. Ko je šlo podjetje v stečaj, je nekdanja je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril v intervjuju za Mladino namignila, da so bili nekateri ljudje, povezani s politiko, deležni posebnih ugodnosti. V posle, povezane s Hildo Tovšak, sta se ujela tudi Simona Dimic in njen partner Roman Horvat. V preiskavah sta se oba znašla, ker so njuno hišo v soseski Murgle leta 2010 prenavljali Vegradovi delavci z gradbenim materialom, ki je bil namenjen gradnji stanovanjske soseske Celovški dvori. O tem, da so takrat res tam delali Vegradovi delavci, so javno pričali tudi sami. Rado Vidic, eden od Vegradovih podizvajalcev, je dejal, da je bilo res tako. Horvat pa naj bi po njegovih besedah priskrbel ta material in naročil obnovo. To so pokazale tudi listine, ki so jih pridobili na sodišču. Pri tem naj bi si Simona Dimic in njen partner pridobila za najmanj 120 tisoč evrov finančne koristi. Konec leta 2013 je stečajni upravitelj Vegrada Horvatu tudi izstavil račun v tej vrednosti.
Zaradi sporne obnove je obtožnica sicer že doletela nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak (zanjo se je govorilo, da naj bi sama izdala to zgodbo), njenega sodelavca Mateja Košiča ter partnerja Dimičeve Romana Horvata. Na sodišču so se znašli tudi nekateri funkcionarji NLB, saj naj bi šlo pri nakupu hiše za sporno financiranje na podlagi izjemno ugodnega kredita (v višini 350 tisoč evrov) za nakup omenjene hiše, vendar so bili na sodišču zaradi teh dejanj zaradi premalo konkretiziranih obtožb vsi oproščeni. Zanimivo pa je, da, kot pove sama, zoper Simono Dimic v povezavi s temi dejanji na sodiščih ni stekel nikakršen postopek.
Nejevoljni Pahor
Ob izbruhu afere je morala zaradi tega oktobra 2010 kot šefinja kabineta predsednika vlade Dimičeva odstopiti. Nanjo je bil precej navezan tudi Borut Pahor, ki naj bi bil kar nekaj časa po njenem odhodu zaradi tega precej nejevoljen. Zaradi odhoda je Dimičeva prek sodišča izterjala tudi 13.647,33 evra odpravnine, ki ji je v kabinetu predsednika vlade niso želeli izplačati. Pozneje se je Dimičeva kot vodja administracije zaposlila v odvetniški pisarni Čeferin in septembra 2015 postala generalna sekretarka Konjeniške zveze Slovenije. Vendar je zveza marca letos prekinila sodelovanje z njo.
