Ne glede na to lahko odklonijo opredeljevanje novih bolnikov, ko dosežejo obremenitev 2100 glavarinskih količnikov, ko pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovske in organizacijske možnosti. O tem in posledicah, ki jih takšna uredba povzroča bolnikom pri iskanju novega družinskega zdravnika, je v torek pisal Dnevnik. Pri tem je časopis navajal, da v mariborskem zdravstvenem domu samo še ena zdravnica sprejema nove bolnike.
A v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) trdijo, da je glede na njihove podatke, ki so objavljeni tudi na njihovi spletni strani, v Zdravstvenem domu Maribor še 21 splošnih in otroških zdravnikov, ki še ne dosegajo slovenskega povprečja, 12 splošnih zdravnikov pa ne dosega 2100 glavarinskih količnikov. Na širšem mariborskem območju pa 32 zdravnikov ne dosega slovenskega povprečja in 17 zdravnikov ne dosega 2100 glavarinskih količnikov. To so torej zdravniki, ki si jih zavarovane osebe praviloma lahko izberejo, so zatrdili v ZZZS.
S pritožbo na ZZZS
Tistim bolnikom, ki imajo težave pri izbiri osebnega zdravnika, na ZZZS svetujejo, naj se z vprašanjem oz. pritožbo obrnejo na vodstvo zdravstvenega zavoda, kjer si želijo izbrati osebnega zdravnika. Če pri tem ne bodo uspešni, pa naj se obrnejo na območno enoto ZZZS, kjer ima zdravnik oz. zdravstveni zavod sedež.
Na podlagi pritožbe bo ZZZS preveril, ali je prišlo do kršitve pogodbe med zdravstvenim zavodom in ZZZS ter bo temu ustrezno ukrepal. Gre za uveljavljen pritožbeni postopek, ki ga ZZZS izvaja že vrsto let s ciljem zagotavljanja zavarovanim osebam pravico do proste izbire zdravnika. Zaradi spremenjene določbe oz. zaradi njenega neustreznega izvajanja v nekaterih zdravstvenih domovih v Sloveniji, pa ZZZS pričakuje povečano število vprašanj zavarovanih oseb, pa tudi konkretnih pritožb.
Zdravnikov ni dovolj
Težav pa kljub zniževanju glavarinske meje ne bi bilo, če bi bilo v državi dovolj zdravnikov. Da zdravnikov, tudi na primarni zdravstveni ravni, pri nas primanjkuje, sicer ni novost. Se pa stanje razlikuje po regijah in občinah.
Direktor Zdravstvenega doma Ljubljana Rudi Dolšak je na včerajšnji novinarski konferenci o osnovnem zdravstvu dejal, da jih primanjkuje tudi v njihovem zdravstvenem domu, a še vedno 21 zdravnikov na novo sprejema bolnike. V tistih primerih, kjer posamezen zdravnik tega ne počne več, pa Dolšak zahteva, da na vidnem mestu izpišejo, kateri zdravniki v ZD Ljubljana še sprejemajo bolnike.
Na Gorenjskem zdravnikov primanjkuje zlasti v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah, a je po besedah direktorja Osnovnega zdravstva Gorenjske Jožeta Veternika trenutno še vedno omogočena izbira v vseh zdravstvenih domovih.
V Zdravstvenem domu Novo mesto težav s primanjkovanjem osebnih zdravnikov nimajo. V trebanjskem zdravstvenem domu pa primanjkujejo vsaj trije osebni zdravniki, stanje pa rešujejo z opredeljevanjem za osebnega zdravnika prek normativov.
Direktor brežiškega zdravstvenega doma Dražen Levojević je pojasnil, da jim primanjkujeta dva osebna zdravnika, "stanje pa krpajo" s podjemnimi pogodbami in specializanti.
Glede na napovedi ministrstva za zdravje naj bi se stanje na področju števila družinskih zdravnikov v prihodnje nekoliko izboljšalo. V prihodnjem letu načrtujejo od 30 do 60 novih družinskih ambulant glede na dinamiko zaključevanja specializacij iz družinske medicine. Če bo imel Zdravstveni dom Adolfa Drolca v Mariboru nove specialiste družinske medicine, bodo lahko kandidirali za nov program družinske medicine, saj je trend širitve mreže vezan na število specialistov, so pojasnili.
Opozorili pa so tudi na zadnjo spremembo zakona o zdravniški službi, ki omogoča, da je izbrani osebni zdravnik lahko na podlagi ocene mentorja tudi specializant s področja družinske medicine, ki opravlja četrto leto specializacije iz družinske medicine.
