Zavrnjena

Obnove, delovnih mest in konj na Borlu ne bo

em
25. 11. 2017, 12.00
Deli članek:

Avstrijski par Dagmar Zidek in Gerald Rauscher izrazil interes za nakup gradu Borl v državni lasti, a so ju na ministrstvu za kulturo (MK) zavrnili.

em
Borlsko posestvo bi bilo po besedah interesentov za nakup zanje »idealno«.

em
Župan Cirkulan Janez Jurgec meni, da delna obnova gradu ne bo zadoščala.

Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je pojasnil, da najprej niso vedeli, kdo se zanima za Borl: »Pozneje smo ugotovili, da gre za moža in ženo oziroma celotno družino iz okolice avstrijskega Gradca.« Na MK so potrdili, da so se konec oktobra z interesentoma za nakup gradu in predstavniki cirkulanske občine sestali, z drugimi pojasnili pa so bili sila skopi: »Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem države v letih 2017 in 2018 ne predvideva prodaje gradov, za najem pa interesenta nista izkazala zanimanja.«

Radi imajo stare zidove

Borl sta želela kupiti zdravnica Dagmar Zidek in inženir Gerald Rauscher, ki imata v kraju Hart nekaj kilometrov vzhodno od Gradca posebno združenje za podporo ljudem s posebnimi potrebami (Verein Naturheilpark). Predsednik združenja Rauscher je pojasnil, da bi z družino radi kupili katerega od zgodovinskih gradov ali dvorcev: »Radi imamo in cenimo staro zidovje. O Borlu smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom. Dobili smo občutek, da smo z našim zdravstvenim projektom, ki bi v regijo prinesel obziren in ekološko polnovreden način življenja, zelo dobrodošli.« Zidekova in Rauscher bi se z družino v grad priselila, ga obnovila, uredila tudi okolico in v gradu uredila poseben terapevtski center. Podrobnejšega načrta nista razkrila, Rauscher je povedal le: »Potrebovali bi dovolj veliko zgradbo za laboratorije, izdelovanje zdravil in skladiščenje, prostore za seminarje in za naše bivanje. Potrebovali bi tudi dovolj velike njive za kmetovanje in prostor za živali. Prednost dajemo mirnim krajem s pozitivnim vzdušjem in v naravi.«

em
Grad Borl je od leta 2010 zaradi varnosti za javnost zaprt.

Do cene sploh niso prišli

Rauscher je pojasnil, da so se zanimali le za nakup Borla, najem pa jih ne mika: »Z družino smo pripravljeni v svoje novo domovanje vložiti denar, moč in 'srčno kri'. Zaradi tega vendar potrebujemo zanesljivo zemljiškoknjižno lastništvo. Na sestanku na MK do pogovora o ceni sploh še nismo prišli.« So jim pa na MK svetovali, naj kupijo katerega od slovenskih gradov v zasebni lasti, priskrbeli bi jim celo kontaktne podatke nekaj lastnikov, ki bi se za prodajo utegnili odločiti.

Župan razočaran

Država ne ve, kaj bi z gradovi v svoji lasti. Prodaja najprej ni bila mogoča, leta 2012 so se le odločili nekatere prodati, leta 2014 pa so prodajo spet prepovedali. 

Jurgec je povedal: »Skoraj prepričan sem, da interesenta ne bosta kupila nobenega od gradov s tega seznama, temveč bosta šla na sosednje Hrvaško.« Nad odločitvijo države je razočaran: »Interesenta bi grad morala obnoviti v skladu z zakonskimi omejitvami oziroma kulturnovarstvenimi pogoji, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena. Mislim, da je zavrnitev prodaje velika škoda tako za kraj kot za občino.«

Obnova stoji

Pogoj za začetek obnovitvenih del je določitev upravljavca. Na MK naj bi pojasnili, da bo, če drugega kandidata ne bo, grad upravljala kar država.

Predsednica Društva za oživitev gradu Borl Sonja Golc se je vprašala, kdo bi hotel kupiti grad v tako slabem stanju: »Gre za odvračanje pozornosti od tistih stvari, ki naj bi se na gradu že odvijale, pa se ne.« Letos naj bi se namreč začeli okoli milijon in pol evrov vredna obnova severovzhodnega trakta gradu, v katerem bi uredili predstavitev omrežja Natura 2000, in približno enako vredna sanacija brežine pod gradom, a se je oboje zamaknilo v negotovo prihodnost. Župan Cirkulan je opozoril, da tudi napovedana delna obnova ne bo zadoščala: »Šlo bo le za delno rešitev. Ne vem, ali bo gradu prinesla to, kar bi bilo treba – življenje.«