Kot so dejali, bodo danes imeli samo običajno sejo strankinega odbora, kar je kasneje še enkrat potrdil podpredsednik SMC in predsednik DZ Milan Brglez, ki je Šamiju zaželel čim prejšnje in čim boljše okrevanje.
Medtem ko se politiki na račun Ahmadove usode brez kančka empatije gredo politična kupčkanja, pa je zdravstveno stanje Ahmada vse slabše.
Ahmad je 46-letnik iz Daraje v okolici Damaska in oče petih otrok. Njegov starejši sin je obstal v Turčiji, najstarejša hči je z možem prebegnila v Nemčijo. V Siriji pa so ostale njegova žena in tri mladoletne hčerke, ki bi lahko prebegnile v Slovenijo, ko bi Ahmad dobil status begunca. Kot pravi, ponoči spi le nekaj ur in nenehno razmišlja, kaj je z njegovo družino. Zadnjih šest let se počuti , kot da bi umrl.
Na nevarno pot s čolnom iz Daraje, kjer so mu uničili njegovo hišo in mu trajno poškodovali nogo, se je odpravil sam, saj si s seboj na nevarno pot ni upal vzeti svoje mladoletne družine. Ker pa je najstarejša hčerka stara že 17 let, bo, ko bo postala polnoletna, izgubila možnost, da bi bila upravičena do združitve z družino. Ahmadu in njegovi družini se tako izteka čas za ureditev življenja pri nas, potem ko sam ni želel oditi v Avstrijo, kjer bi bil upravičen do mnogo višjih prejemkov kot pri nas.
Že po četrtkovi seji vlade je bil tako šokiran, da ni mogel iz sebe spraviti razumljivih stavkov. V petek pa so ga sprejeli na psihiatrični kliniki. Ker se mu je čez noč zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo, so ga hospitalizirali na nevrološko kliniko, kjer opravljajo dodatne preiskave. Njegovo psihično in fizično stanje naj bi bilo zaskrbljujoče.
Erjavec menil, da gre za zlorabo
Do četrtka je namreč kazalo, da bo vlada vendarle našla rešitev, ki bo Ahmadu omogočala obstanek v Sloveniji. Premier Cerar je namreč zaplet želel rešiti s tem, da bi Ahmadu Šamiju v Sloveniji podelili začasno prebivališče. Temu je na seji vlade odločno nasprotoval prvak Desusa Karl Erjavec, saj je menil, da bi šlo pri tem za zlorabo člena, ki dovoljuje začasno prebivanje. Kljub njegovemu mnenju bi premier Cerar, če bi točko dal na glasovanje, lahko dosegel sprejetje svojega predloga, saj bi imel skupaj z ministri SD in ministri iz njegove stranke večino za sprejem tega člena. Toda Cerar je pri tem znova pokazal svojo neodločnost.
Ministrica nad premierjem
Dodatno pa mu je avtoriteto zrušila prav notranja ministrica Györkös Žnidar, ki se mu po naših informacijah dva dneva pred predvideno deportacijo Ahmada celo ni javljala na telefon. Pravnik Matevž Krivic je to komentiral z besedami, da je samo v Sloveniji možno, da so ministri nad predsednikom vlade. Celo predsedniku republike Borutu Pahorju o tej temi Györkös Žnidarjeva dvakrat ni želela odgovoriti na njegova vprašanja. Ni povsem jasno, od kod toliko moči ministrici, ki je sicer družinska prijateljica družine Cerar.
Prav ministrica je namreč najbolj odgovorna, da bo očitno prišlo do deportacije. Če bi bilo namreč ministrstvo bolj milostno, bi lahko še vedno skladno s 17. členom dublinske konvencije prevzelo primera Ahmada in tudi sirske družine Korba-Sulejman, katere otrok Adel se je rodil v Sloveniji, ter ju obravnavalo samo. Ministrica je sicer znana po svojih izjemno represivnih politikah. V njenem času so v Sloveniji uvedli sporne paralizatorje, prav v petek pa je k nam prišel tudi 1,2 milijona evrov drag vodni top, ki ga je naročila in ga bo vlada lahko uporabila proti svojim ljudem v primeru protestov.
Kaj preostane Ahmadu?
Na kakšni ravni je vse skupaj včeraj potekalo na vladi pove tudi podatek, da je po seji vlade državna sekretarka vlade Lidija Kozlovič dejala, da Ahmad lahko vloži vlogo za azil na ministrstvo. To naj bi sedaj po zatrjevanjih njegovih prijateljev tudi storil. Na ministrstvu za notranje zadeve sicer zanikajo, da bi bilo to možno, saj trdijo, da s pravnomočnostjo postopka to več ni mogoče in da mora do februarja izvesti njegovo deportacijo na Hrvaško, kjer bi moral na novo začeti z dolgotrajnimi postopki za pridobitev statusa begunca.
Pravni strokovnjak za azilno pravo Saša Zagorc sicer trdi, da je še vedno možno po 17. členu na podlagi diskrecijske klavzule Ahmada obdržati v Sloveniji vse dokler se nahaja na ozemlju Slovenije. V tem mu pritrjuje tudi pravnik in nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Kot pravi, pri tem členu ne gre za spoštovanje že izdanih odločitev sodišč, temveč za avtonomno odločitev vlade za uveljavitev suverenostne klavzule. Številne države so se na podlagi individualnih obravnav že odločile za uporabo te pravice. Če bi se vlada odločila za takšen postopek, bi Ahmad lahko ostal v Sloveniji in dobil status begunca, ki bi mu omogočil pridobitev dela in združitve z družino pri nas.
