Novice Svet24

Proti Borutu Pahorju si na volitvah niti obstoječe parlamentarne stranke niso upale postaviti najboljših kandidatov, ker je veljal za velikega favorita, še zlasti zato ker se je pet let posvečal predvolilni kampanji in se odmikal izrekanju stališč o nekaterih pomembnejših temah. Celotno njegovo delovanje za časa predsednikovanja je bilo zato usmerjeno k temu, da bi bil všečen ljudem. Tudi za Pahorja je bilo zato gotovo presenečenje, da ni dobil večje podpore. To je nakazal že po prvem krogu, ko je dejal, da bo drugi krog moral biti bolj vsebinski. Tudi po nedeljski zmagi pa je priznal, da bo moral upoštevati kritike in se večkrat oglasiti glede najpomembnejših tem. 

Kako uspešen bi Šarec lahko bil na parlamentarnih volitvah, bo po mnenju analitikov močno odvisno od njegovega programa. 

Očitno pa je ta prostor nezadovoljstva ob pomanjkanju drugih kandidatov uspelo odlično zasesti Šarcu, ki je v drugem krogu za Pahorjem zaostal za okrog 40 tisoč glasov. Glede na to, da v politiki skoraj ni bilo oseb, ki bi verjelo v premagljivost Pahorja, je to izjemen rezultat. 

Glasovanje proti Pahorju in političnemu esteblišmentu

Sebastjan Jeretič, politični analitik, ki ima dolgoletne izkušnje z vodenjem političnih kampanj, vidi razloge za Šarčev uspeh v izjemni podpori medijev od začetka in »izjemnem nezadovoljstvu z obstoječo politiko«. Kot pravi tudi Pahor, ki je prvi na lestvici najbolj priljubljenih, ni dovolj dober, da bi motiviral večino ljudi: »Razlog za njegov uspeh je tudi v sesuvanju Pahorja, v kar je bila predvsem usmerjena volilna kampanja.«

Bobo

Bil bi politično neumen, če tega ne bi izkoristil.« o nujnosti Šarčeve kandidature razmišlja Sebastjan Jeretič.

Njegovo mnenje o nezadovoljstvu z obstoječo politiko deli tudi Bogdan Biščak, še en politični analitik z dolgoletnimi izkušnjami iz strank Zares in LDS: »Šarec je zmagoval na geografsko omejenem območju. Zaradi lokalne pripadnosti, ki je v Sloveniji dokaj močan dejavnik. Večinoma pa je šlo za nezadovoljne volivce na levici ter glasovanje proti Pahorju in etablirani politiki.« Biščak meni, da Šarec ni iritiral z opredeljevanjem na levo ali desno, kar je pripeljalo do tega, da so se lahko z njim volivci omejili, ali glasujejo za ali proti Pahorju.

Andraž Zorko iz agencije Valicon se strinja s tezo, da so Šarca podprli volivci, ki so glasovali proti Pahorju: »Te volitve so bile kot nekakšen referendum, za in proti aktualnemu predsedniku. Ocenjujem, da lahko kot iskreno Šarčeve glasove štejemo kvečjemu tiste iz prvega kroga, to je okoli 180.000, morda do 200.000, ostalo pa so bili v prvi vrsti glasovi proti Pahorju.«

Komu pa je Šarec jemal največ glasov? Kot pravi Zorko njihove analize kažejo, da je glasove dobival z vseh strani, celo že v prvem krogu: "V drugem krogu se je desnica v večji meri postavila na stran Šarca. Samo z glasovi desnice nihče ne more zmagati.Med tistimi, ki so v prvem krogu volili kandidate, ki se niso uvrstili v drugi krog, je pobral glavnino, po naših meritvah okoli dve tretjini, Pahor bistveno manj, le kakšno desetino, ostali so ostali doma. Šarec predstavlja nov moment na političnem prizorišču, je kandidat, ki je sposoben v enaki meri nagovoriti tako bolj levo kot bolj desno usmerjene volivce."

Arhiv

"Njegova prednost je ta, da je sposoben pobirati glasove prav vsem strankam. Je spreten populist, ki sem ga sam označil za »domačijskega«. Glasove bo dobil predvsem v manjših mestih in krajih, a tudi v urbanih središčih. Je nekakšen hibrid med urbanim in ruralnim, med krščanskim in svobodnjaškim, med desnico in levico, in to mu odpira široko polje," razmišlja Zorko.

(Ne)obstoječi strici iz ozadja

Voditelj SDS Janez Janša je med kampanjo zapisal, da si strici iz ozadja ne želijo zmage Šarca in da bi bil za njih sanjski približno takšen rezultat, kot ga je dosegel, saj Šarcu omogoča uspešen nastop na bližajočih se parlamentarnih volitvah, po znani formuli novih obrazov, ki so še neomadeževani v državni politiki. Tako sta zmago izpred nosa Janši že vzela Janković in Cerar. 

Biščak se z Janševo tezo ne strinja: »To so dinozavrske zgodbe. V javnosti se hitro primejo teorije zarot. Vse naj bi vodile skrite silnice iz ozadja, kapitalske ali politične. Nekaj tega seveda vedno je, ampak preprosto ne verjamem, da bi Milan Kučan ali Zoran Janković obvladovala slovenske volivce.«

Jeretič pa opozarja na šibke politike, ki dopuščajo tovrsten vpliv iz ozadja: »Ko imaš šibko politiko, je močnejše ozadje. To se pri nas dogaja že od odhoda gospoda Janeza Drnovška iz politike, kar pomeni, da ljudje na določenih položajih, od birokratov do srednjega menedžmenta, v politiki lažje sprejemajo odločitve. Te odločitve potekajo v krogu določenih omrežij. Pahor je znak te šibke politike.«

Šarčev nepoznani program

Biščak ni povsem prepričan, da je Šarec na volitve zares šel samo z namenom nabiranja popularnosti pred parlamentarnimi volitvami. »Verjetno je želel tudi iskreno zmagati. Zanima me, kdo programsko sploh je. Glede na potek soočenj sicer res ni imel možnosti pokazati vsebine. Od njegovega profila pa je odvisna njegova možnost na volitvah. Če bo vztrajal pri programsko nedefinirani drži, njegov domet ne bo tako velik, kot bi lahko sicer bil,« je prepričan Biščak.

Bobo

Biščak meni, da je upor proti etablirani politiki predvsem na levi strani velik, in tam vidi določen potencial. Kopici novih strank, ki bodo tekmovale na volitvah (razen Šarčevi) pa ne pripisuje večjih možnosti za uspeh.

»Bil bi politično neumen, če tega ne bi izkoristil,« na vprašanje o možnosti Šarčevega kandidiranja na parlamentarnih volitvah odgovarja Jeretič, pri tem pa izpostavlja, da bodo že prve ankete pokazale, kako temeljito bi njegov vstop v državno strankarsko areno lahko premešal karte: »Težko je reči, kakšen je njegov domet. Na državnozborskih volitvah bo treba dobiti tudi glas zase.« Pri čemer se tudi Jeretič strinja s tem, da bo moral ponuditi bolj dodelan program.

Zorko opozarja, da bo Šarec jemal volivce različnim strankam, njegov domet ocenjuje na visokih 200 tisoč glasov. Cerarjeva SMC je na zadnjih volitvah zmagala s 300 tisoč glasovi. »Šarec ima ogromno zalogo glasov, če bi se pojavil na državnozborskih volitvah, vprašanje pa je, kaj lahko tam pokaže,« meni Zorko.

"Ob nizki volilni udeležbi lahko dobi tudi več kot 20 % na volitvah. Njegova prednost je ta, da je sposoben pobirati glasove prav vsem strankam. Je spreten populist, ki sem ga sam označil za »domačijskega«. Glasove bo dobil predvsem v manjših mestih in krajih, a tudi v urbanih središčih. Je nekakšen hibrid med urbanim in ruralnim, med krščanskim in svobodnjaškim, med desnico in levico, in to mu odpira široko polje. Če bo na prihodnjih tudi tokrat prevladal proti-Janša sentiment, hkrati pa bo on prepoznan kot tisti, ki ga lahko premaga, je možno vse, tudi zmaga na volitvah," še razmišlja Zorko, a obenem dodaja: "Po drugi strani je do volitev še več kot pol leta, najavljenih je največje število strank do sedaj – ponudba bo res pestra – in nenazadnje, voditi kampanjo za vstop v parlament je nekaj povsem drugega, kot zgolj nastopati nasproti predsedniku, ki ima zelo omejena pooblastila. Kaj hitro se lahko zgodi tudi, da bo rezultat precej slabši od tega, ki ga je dosegel v prvem krogu predsedniških volitev." 

STA

Volitve v številkah: 

V drugem krogu volitev je imelo volilno pravico 1,713.462 državljanov. Glasovalo je 714.953 volivcev.

Borut Pahor je prejel 52,93 odstotka oziroma 373.767 glasov volivcev, Marjan Šarec pa 47,07 odstotka oziroma 332.335 glasov volivcev.

Šarec je glede na prvi krog pridobil 146 tisoč glasov, Pahor pa zgolj slabih 19 tisoč.

Leta 2012 je Pahor dobil 478.859 glasov. Pet let pred tem je za Danila Türka v drugem krogu glasovalo skoraj 678 tisoč ljudi, torej skoraj enkrat več kot za Pahorja v nedeljo.

Pahor je četrti predsednik v zgodovini samostojne države in drugi, ki je bil še drugič izvoljen na funkcijo.

Volilna udeležba je bila v drugem krogu 41,73 odstotka, kar je najmanj v zgodovini Slovenije. Stopnja zaupanja v politike še nikoli ni bila tako nizka. Pred petimi leti je glasovalo 42,4 odstotka volivcev.

V prvem krogu je bilo neveljavnih 5634, v drugem pa 8853 glasovnic. Pred petimi leti je bilo v prvem krogu neveljavnih 10.852 glasov, v drugem krogu pa 14.870.

V prvem krogu je imelo volilno pravico 250 državljanov manj kot v drugem krogu predsedniških volitev. To pomeni, da je umrlo 250 ljudi več, kot jih je v tem času postalo polnoletnih.

Pahor je zmagal v šestih volilnih enotah in 71 volilnih okrajih, Šarec pa v dveh volilnih enotah in 17 volilnih okrajih. Največ glasov je dobil v Kamniku, kjer je župan.

Največ, 45,07 odstotka volivcev je na volišča prišlo v volilni enoti Kranj.

Strošek volitev je znašal okrog pet milijonov evrov.