Že včeraj smo pisali, da je radioaktivno onesnaženje nad Evropo najverjetnje posledica nesreče v katerem od obratov za bogatenje jedrskega goriva ali centrov za nuklearno medicino v Rusiji ali Kazahstanu.
• Se je septembra v Rusiji ali Kazahstanu zgodila jedrska nesreča?
Rutenij-106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh.
Pri francoskem inštitutu za jedrsko in sevalno varnost IRSN so s pomočjo matematičnih modelov analizirali pot rutenija, a natančne lokacije izpusta niso mogli določiti.
Po prvih informacijah o onesnaženju je Mednarodna agencija za jedrsko energijo po vseh evroazijskih državah preverila, ali je prišlo do dogodka, ki bi lahko povzročil tovrstno onesnaženje. Vsi odgovori so bili negativni. Natančna lokacija in vzrok dogodka tako najverjetneje ne bosta nikoli znana, razen če bosta storilec ali država, v kateri se je to zgodilo, o tem obvestila javnost in mednarodne institucije.
Rutenij-106 po navedbah uprave za jedrsko varnost običajno ni prisoten v zraku, zato je onesnaženje lahko povezano le z nenadzorovanim sproščanjem. Odsotnost kateregakoli drugega umetnega radionuklida izključuje možnost nesreče v jedrskem reaktorju, saj bi v tem primeru zaznali veliko več različnih radioaktivnih elementov.
Več možnosti
Iz urada ZN, zadolženega za zadeve vesolja (UNOOSA), so medtem sporočili, da v tem času ni prišlo do padca katerega od satelitov, ki bi vseboval vir električnega napajanja z rutenijem. Ena od možnosti je tudi, da je do izpusta prišlo med predelavo izrabljenega jedrskega goriva ali proizvodnjo radioaktivnih virov, še ocenjujejo v upravi.
Konec septembra in v začetku oktobra so slovenski inštituti obvestili upravo za jedrsko varnost, da so na merilnih mestih po Sloveniji zaznali zelo nizke ravni koncentracije rutenija-106. Uprava je takoj odredila povečan nadzor nad radioaktivnostjo zraka ter o tem obvestila javnost in pristojne mednarodne organizacije. Koncentracija rutenija je zelo hitro upadala, tako da je bila raven onesnaženja že po nekaj dneh pod pragom zaznavanja.
