Postopki pred italijanskimi oblastmi po mnenju Občine Ankaran dokazujejo, da je drobljenje projekta v praksi izničilo preventivno vlogo celovite presoje vplivov na okolje.
"Terminal in plinovod sta bila namreč obravnavana kot ločena projekta, za katera sta bili izdani dve ločeni pozitivni mnenji o skladnosti z okoljskimi zahtevami," so pojasnili in dodali, da naj bi se presoji obeh projektov uskladili šele v izvedbeni fazi. S tem so bile iz presoje izločene občine na obeh straneh meje, kot tudi sosednja država Slovenija.
Kot je pojasnil župan Gregor Strmčnik, so zaskrbljeni zaradi dolgoročnih posledic takega ravnanja italijanske države, saj tako plinski terminal kot plinovod predstavljata visoko varnostno in okoljsko tveganje v prvi vrsti za občane Ankarana, pa tudi za slovensko morje nasploh.
"Italijanske sodne organe zato pozivamo, naj zaščitijo prebivalstvo in življenjski prostor na obeh straneh meje ter pretehtajo in razveljavijo soglasje," je poudaril župan in dodal: "Menimo, da so se investitorji in ministrstvi z drobljenjem tega obsežnega projekta načrtno izognili celoviti presoji njegovih vplivov na okolje, kar je po mnenju Občine Ankaran očitna kršitev evropskega prava, zaradi česar bi morala posredovati tudi Evropska komisija."
Občina Ankaran je pred enim letom že vložila tožbo pred upravnim sodiščem dežele Lacij v Rimu, ko sta omenjeni ministrstvi najprej potrdili okoljsko sprejemljivost plinskega terminala v Žavljah.
"Občina Ankaran tako z drugo tožbo zoper plinski terminal in plinovod v Žavljah dosledno izvaja svojo politiko in načelno opredelitev varovanja obale in morja pred okoljsko nesprejemljivimi posegi, tako v koprskem zalivu kot tudi na italijanski strani Tržaškega zaliva," so še navedli na občini.
