Strasti v Kataloniji so se sicer po petkovi razglasitvi neodvisnosti v katalonskem parlamentu in nato odpravi katalonske avtonomije s strani Madrida nevarno zaostrile, saj nobena od strani ne popušča. Z razglasitvijo neodvisnosti so katalonske oblasti prehitele špansko vlado. Kljub temu pa do zdaj še nobena država ni priznala neodvisne Katalonije.
V skladu s petkovo napovedjo španskega premierja Mariana Rajoya je njegova vlada v soboto zjutraj z odlokom, objavljenim v uradnem listu, Kataloniji v skladu s 155. členom ustave uradno začasno odvzela avtonomijo.
Katalonija je imela avtonomijo vse od leta 1979, ko se je z volitvami dokončno končalo obdobje fašistoidne vojaške diktature generala Francisca Franca, ki ji v Evropi niso nikoli zares nasprotovali.
Regionalna vlada je bila odstavljena, njene naloge in pristojnosti je prevzel Madrid. Ta je obenem razpustil katalonski parlament in za 21. december razpisal nove volitve, pa tudi odstavil vrh regionalne policije in odredil zaprtje katalonskih diplomatskih predstavništev v tujini.
Večino nalog in pristojnosti predsednika katalonske vlade Carlesa Puigdemonta in podpredsednika je prevzela Rajoyeva namestnica Soraya Saenz de Santamaria, medtem ko so preostali ministri prevzeli naloge tistih katalonskih ministrstev, ki se vsebinsko prekrivajo z njihovimi resorji. Dejansko naj bi sicer delo katalonskih ministrov prevzeli državni sekretarji, a več podrobnosti o tem še ni znanih.
Puigdemont je v soboto v izjavi, ki jo je predvajala katalonska javna televizija TV3, Katalonce pozval k mirnemu in demokratičnemu nasprotovanju ukrepom Madrida, ki jih je označil kot "naklepni napad na večinsko voljo Kataloncev". Pri tem je bil jasen, da tudi po odstavitvi s strani Madrida vztraja pri neodvisni Kataloniji in bo deloval za svobodno državo: “Nadaljevali bomo z gradnjo svobodne države, da bomo lahko zagotovili družbo z manj krivicami, z več enakosti, solidarnosti in bratstva z ljudmi s celega sveta, začenši z vsemi prebivalci Španije, s katerimi želimo biti povezani s spoštovanjem in medsebojnim priznavanjem,” je sporočil Puigdemont.
V skladu z odlokom v uradnem listu je bilo sicer v soboto skupno odstavljenih kar 150 sodelavcev katalonske vlade, vprašanje pa je, ali bodo svoje položaje prostovoljno zapustili ali se bodo temu uprli ter tudi kaj bo v primeru slednjega storila Rajoyeva vlada.
Zagovorniki neodvisnosti so sicer katalonske uradnike in tudi druge Katalonce pozvali k državljanski nepokorščini in mirnem uporu, kaj točno naj bi to pomenilo, pa prav tako še ni jasno. Veliko vprašanje medtem tudi ostaja, kako bosta ob morebitni zaostritvi razmer ravnali španska in katalonska policija.
Veliko vprašanje je ali bo 150 odstavljenih katalonskih uslužbencev prostovoljno zapustilo položaje. V primeru njihovega nasprotovanja je povsem nejasno kako bo Madrid svojo voljo uveljavil in kaj se bo dogajalo v prihodnje.
Nekatere pobude za priznanje Katalonije so sicer že prišle od posameznih poslancev. Med njimi je moč najti tudi slovenske poslance. Jan Škoberne iz SD je tako med tistimi, ki je med Katalonci požel veliko odobravanja s svojim stališčem, ki gre v podporo njihovi neodvisnosti. Na twitterju je več tisoč uporabnikov delilo njegove besede, s čimer je verjetno postal prvi slovenski politik, katerega besede je delilo takšno število uporabnikov.
V njegovem stališču pa ga je podprl tudi predsednik stranke Dejan Židan. Že pred časom je pravico vsem narodom do samoodločbe priznal tudi dolgoletni predsednik SDS Janez Janša. Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je medtem dejal, da je razočaran nad ravnanjem katalonskih in španskih oblasti, ki jih poziva k dialogu.
