Okrožno sodišče v Ljubljani je publicista Romana Leljaka oprostilo razžalitve nekdanjega načelnika Službe državne varnosti (SDV) Janeza Zemljariča. Sodnik je ocenil, da je imel Leljak utemeljen razlog verjeti, da je Zemljarič odobril akcijo, v kateri je SDV leta 1975 v Celovcu ubila hrvaškega emigranta Nikico Martinovića, sicer nekdanjega poročnika oboroženih sil marionetnega režima nacistične Nemčije – Neodvisne države Hrvaške. V ćasu umora je bil Martinović sekretar organizacije Pliberški vod.
Zemljarič je Leljaku očital razžalitev, zaradi izjave na novinarski konferenci, da je Zemljarič »pravzaprav odobril umor Martinovića«. Prepričan je bil, da Leljak ni imel osnove za svoje trditve. Sodišče je zdaj ocenilo, da so bile Leljakove besede sicer objektivno žaljive, da pa mu ni mogoče dokazati zaničevalnega namena.
Pri celotni zadevi je verjetno še najbolj presenetljivo, da je Zemljarič na sodišču potrdil avtentičnost dokumenta, na podlagi katerega je Leljak izrekal svoje trditve. »On dobro ve, da je v arhivu shranjenih veliko dokumentov z njegovim podpisom in ti podpisi so identični temu podpisu. Vsak grafolog bi lahko, če bi bilo treba, dokazal, da je to njegov podpis,« sklepa Leljak.
Umor naročen z namenom preprečiti komemoracijo
»Leta ’75 se je pripravljala proslava ob tridesetletnici teh dogodkov,« Leljak povzema namen organizacije Pliberški vod, ki je poskušala s komemoracijo obeležiti izročitev 95.000 vojakov oboroženih sil marionetnega ustaškega režima Jugoslaviji. »SDV je hotela, da tega dogodka ne bi bilo, zato so predlagali likvidacijo Nikica Martinoviča, da bi tako onemogočili organizacijo.«
»Seveda je bilo med njimi veliko tistih, ki bi bili na rednih sodiščih tudi krivi za kakšna dejanja, storjena med drugo svetovno vojno,« priznava Leljak in dodaja, da »Pliberški vod ni nikoli ofenzivno deloval proti nekdanji Jugoslaviji. Seveda pa je bil protikomunistična organizacija, katere glavni cilj je bil spominjanje ljudi, ki so bili vrnjeni s področja Pliberka in Celovca.«
700.000 žrtev so ustaši etnično počistili v taborišču Jasenovac.
Pliberk medtem postal romarsko središče ustašev ...
To »spominjanje« je od leta 1975 pa do danes preraslo v »največje zbiranje revizionistov, neonacistov in podpornikov nekdanje fašistične države«, so spomladi letos ugotovili v poslanski skupini Zelenih v koroškem deželnem zboru, potem ko je več antifašističnih organizacij temu organu predalo apel za prepoved manifestacije, ki ga sicer koroške varnostne sile dopuščajo kot »verski shod, ki poteka že 30 let«.
Tej zadnji opredelitvi je kot krinki nasprotoval tudi socialdemokratski župan Pliberka Stefan Visotschnig, ki nad rednimi srečanji ni navdušen, saj da se »verski kontekst zlorablja, da bi se zamaskiralo prave motive«.
... to bi lahko postala tudi Dobrava
Po podobnem ključu pa bi mesto ustaških komemoracij lahko postal tudi Spominski park Dobrava pri Mariboru, ki ga je v sredo blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.
Ustaši ne morejo izbrisati zgodovinskega dejstva, da so v taborišču Jasenovac zverinsko izvajali etnično čiščenje, na način, ki je zbujal nelagodje celo pri njihovih nadrejenih v nacističnem Berlinu.
Zaključen je bil namreč pokop 1400 žrtev iz vojnega grobišča Barbara rov v Hudi jami, za katere je z antropološko in arheološko analizo potrjeno, da gre »glede na najdena in ohranjena oblačila verjetno večinoma za pripadnike oboroženih sil NDH, med žrtvami pa so lahko tudi Slovenci,« so zapisali na spletni strani Ministrstva za družino in socialne zadeve, pri čemer navajajo, da med žrtvami ni bilo mlajših od 17 let, prav tako med njimi ni bilo več kot 21 oseb ženskega spola.
