V mandatu te vlade smo že večkrat doživeli, da so se različne stranke trudile s svojimi predlogi izboljšati socialni položaj najbolj ranljivih skupin prebivalstva, pa jih je koalicija zavrnila, nato pa so čez teden ali dva ministri vladajočih strank predlagali enake rešitve in se razglašali za rešitelje naroda. Tako je bilo pri odpisu dolgov, brezplačnih obrokih v šolah in pri varstvenem dodatku. In kot kaže, bo tako tudi pri dvigu minimalne plače. V sredo, ob svetovnem dnevu boja proti revščini, je ministrica Anja Kopač Mrak pompozno napovedala dvig minimalne plače nad prag revščine. Le dva tedna pred tem se ji je predlog za dvig minimalnega dohodka, ki ga je dala Levica, zdel nesprejemljiv.
Čudežna dva evra
Tako kot smo navajeni pri ukrepih ministrstva, ki skrbi za socialno najbolj ogrožene, bo tudi napovedan dvig minimalne plače sodil v sekcijo tistih, ki ne rešijo ničesar. Trenutna minimalna plača namreč znaša 614 evrov neto, prag revščine pa predstavlja dohodek 616 evrov. Torej cela dva evra razlike. Ponovimo: dva evra!
Hvala, ministrica!
Z omenjenima dvema evroma si bodo lahko, glede na podatke statističnega urada (zbir povprečnih cen izdelkov in storitev), socialno ogrožene družine privoščile kilogram kruha na mesec več. Ob tem jim bo ostalo še dvajset centov za eno jajce. Če bodo iznajdljivi in si bodo kupili le pol kilograma kruha, bodo lahko k jajcu dodali še liter mleka. To pa že je nekaj, kajne? Vsekakor bolje kot nič.
Skrivnostna formula
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo prosili za dodatna pojasnila. Odgovorili so nam, da se na ministrstvu že dalj časa zavzemajo za vnaprej dogovorjeno formulo za izračun minimalne plače, ki bi prispevala k ustrezni višini minimalne plače ter zagotovila večjo predvidljivost pri določanju te. Pri tem je izhodišče, da neto znesek minimalne plače ne more biti nižji od višine minimalnih življenjskih stroškov. Čudežna formula je sicer šele v pripravi, a bi jo na ministrstvu radi začeli uporabljati že naslednje leto.
Prag revščine
V Sloveniji pod pragom revščine živi 280.000 ljudi, od tega kar 46.000 otrok. Res je, da se število ljudi, ki jih ogroža revščina, k sreči zmanjšuje, a je še vedno izredno veliko. Najbolj skrb vzbujajoč je podatek, da je med tistimi, živijo pod pragom revščine, kar 50.000 takih, ki so zaposleni ali samozaposleni, ter da kar dve tretjini vseh zaposlenih dobivata plačo, nižjo od povprečne. Kozmetični popravek, ki bo nekaterim zvišal plačo za dva evra, omenjene situacije ne bo bistveno izboljšal.
